V Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) je postavljen zavezujoči ciljni delež Unije doseči najmanj 32 % energije iz obnovljivih virov v rabi bruto končne energije, seveda ob omejitvi rasti porabe končne energije, uveljavitvi učinkovite rabe energije in ob intenzivni spodbudi rabe obnovljivih virov. V osnutku Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN), ki je nastal na podlagi obvez iz direktive, si je Slovenija zadala za cilj do leta 2030 doseči najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Naravne danosti Slovenije, njena lega ter njena geološka in hidrogeološka zgradba tal nudijo velik potencial na področju izrabe obnovljivih virov.

Eden izmed pomembnih obnovljivih virov energije je tudi geotermalna energija. Prizadevati si moramo za še večjo uporabo tega obnovljivega in trajnostnega vira, saj je prisoten povsod in ves čas, je okoljsko varen ter ekonomsko rentabilen. Odvisno od globine vrtanja, obstajata dve glavni možnosti geotermalne energije: plitva in globoka geotermalna energija.

Plitva geotermija je dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem Zemljine toplote že na njenem površju (npr. iz izvirov), na globini okoli 1,5 m pod površjem (z vodoravnimi toplotnimi izmenjevalci), na globini nekaj metrov (z energetskimi košarami), nekaj deset metrov (z energetskimi piloti ali drugimi termoaktivnimi gradbenimi konstrukcijami) ter na večjih globinah z vrtinami (vodnjaki ali geosondami). Meja med plitvo in globoko geotermijo v predpisih ni opredeljena, v dosedanji praksi v svetu se uveljavlja splošna razmejitev nekje na globini 300 ali 400 metrov, ki je še dosegljiva s tehnologijo vrtanja širšemu številu uporabnikov. V dosedanji praksi v Sloveniji je za vrtine globlje od 300 metrov zahtevan rudarski projekt, saj se upošteva, da so tveganja pri tehnični izvedbi že večja, podatki iz tako globokih vrtin pa so stališča upravljanja mineralnih surovin in geoenergetskih virov izredno velikega pomena na državni ravni. Vrtanje vrtin je je najzahtevnejši postopek vgradnje toplotnih izmenjevalcev v podtalje. Zaradi tega so predložene Smernice najbolj namenjene ravno tej tehnologiji.

Ljubljana, 6. 5. 2021

Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije objavilo posodobljeno verzijo smernic za izvajanje ukrepov pri vrtanju v plitvi geotermiji do globine 300 metrov.

• Smernice za vrtanje v plitvi geotermiji (do 300 m)  – posodobitev V5, januar 2021

Ljubljana, 1. 10. 2019

Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije objavilo posodobljen osnutek smernic za izvajanje ukrepov pri vrtanju v plitvi geotermiji do globine 300 metrov.

• Smernice za vrtanje v plitvi geotermiji (do 300 m) – izvod za poskusno uporabo – V4, december 2018

Ljubljana, 24. 11. 2016

Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije organiziralo predstavitev Smernic za vrtanje v plitvi geotermalni energiji do globine 300 metrov. Po predstavitvi je potekala razprava na temo dokumenta.

Ljubljana, 4. 5. 2016

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo osnutek smernic za izvajanje ukrepov pri vrtanju v plitvi geotermiji do globine 300 metrov, ki je odprt za javno obravnavo. Smernice se bodo kot osnutek priporočil do aprila 2017 uporabljale poskusno. V tem obdobju se bodo sprejemala vsa mnenja, predlogi in pripombe na gradivo. Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe na osnutek dokumenta posreduje na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 6. junija 2016.

Osnutek dokumenta za javno obravnavo:

• Smernice za vrtanje v plitvi geotermiji (do 300 m) - predlog, maj 2016