Ljubljana, 8. 7. 2022

Vlada RS je na 7. redni seji sprejela Sklep glede izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Sporočilo za javnost

Vlada RS je sprejela Sklep z naslednjimi priporočili in ukrepi za upravljalce in uporabnike stavb državne uprave, ki se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Cilj je znižati porabo energije v stavbah za 10 odstotkov.

1. Upravljavci stavb organov državne uprave nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah. Ukrepi za stavbe, pri katerih je bil narejen energetski pregled, pridobljena energetska izkaznica ali kakšen drug projekt, v okviru katerega so bili identificirani primerni ukrepi glede povečanja energetske učinkovitosti, se začnejo prednostno izvajati v skladu s finančnimi možnostmi. Upravljavci morajo za stavbe in dele stavb, pri katerih je bil narejen energetski pregled, pridobljena energetska izkaznica ali kakšen drug projekt, v okviru katerega so bili identificirani primerni ukrepi glede povečanja energetske učinkovitosti in so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ-1) klasificirane in opredeljene kot CC-SI 122 poslovne in upravne stavbe ter z uporabno površino večjo od 250 m², pripraviti izvedbeni načrt ukrepov, s katerimi bodo v letošnjem letu zmanjšali letno normirano rabo energije na posameznega upravljavca za vsaj 3 %.
2. Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije (v nadaljevanju: upravljavci stavb) zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to ni mogoče, zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe. Enako velja tudi za zaposlene v stavbah, za tiste dele prostorov, ki omogočajo samostojno regulacijo notranje temperature prostorov.
3. V stavbah organov državne uprave, se prostori po 18.00 uri in do 7.00 ure zjutraj na delovne dni in cel dan v soboto, nedeljo in ob praznikih, razen kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +28 °C. V navedenem času se prostorov ne hladi pod +28°C, če se za ta namen uporablja hladilni agregat. Hlajenje pod +28°C pa se lahko zagotovi z zunanjim hladnim zrakom.
4. Upravljavci stavb v največji možni meri zagotovijo zniževanje rabe energije in v ta namen sprejmejo druge možne organizacijske ukrepe energetske učinkovitosti za znižanje rabe energije.
5. Pravila in kodeksi oblačenja, kjer obstajajo, se skladno z možnostmi prilagodijo.
6. Osebe v organih državne uprave, ki so imenovane in odgovorne za upravljanje z energijo v stavbi ali delu stavbe, takoj pristopijo k prednostnemu izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti s hitro vračilno dobo, opredeljenih v energetski izkaznici, energetskem pregledu ali drugem projektu, ki se opredeljuje do ukrepov energetske učinkovitosti.
7. Upravljavci objektov organov državne uprave, skupaj z osebo, ki je imenovana in odgovorna za upravljanje z energijo v stavbi ali delu stavbe, za tiste stavbe ali dele stavb, ki za ogrevanje uporabljajo zemeljski plin, preučijo, če je za ogrevanje stavb v prihajajoči kurilni sezoni možna uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.
8. Prostori v organih državne uprave se ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka, kot je +20 °C, razen v posebnih primerih, kjer po presoji upravljavca stavbe ni mogoče zagotoviti navedenih zahtev zaradi utemeljenih razlogov.
9. Priporočila glede načina uporabe klimatskih sistemov zaradi nalezljive bolezni COVID-19 se smiselno upoštevajo, kjer je to mogoče.
10. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti, in priporoča njegovo uporabo tudi v teh subjektih.
11. Vlada Republike Slovenije predlaga ravnanje v skladu s tem sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.

1. Kje točno, v katerih stavbah, so ukrepi zavezujoči in kje samo priporočljivi?
2. Kdo bo preverjal upoštevanje ukrepov? Kakšne so sankcije, če se ukrepov ne upošteva?
3. Kaj v praksi pomeni prilagajanje kodeksov oblačenja? To pripravijo protokoli, da ni več treba nositi oblek, suknjičev?
4. Kako se opredeljuje najvišja možna temperatura? Da je termostat naravnan na temperaturo +25 ºC ali, da je ohlajeno na +25 ºC ? Namreč zaradi gradnje mnogih stavb lahko pomeni, da moraš imeti klimo na +18 ºC, da prideš do +25 ºC, s termostatom na +25 ºC ne prideš vedno do +25 ºC. Je torej pod vprašanjem tudi energetska učinkovitost stavb?
5. Obstaja seznam energetske učinkovitosti posameznih stavb državne uprave?
6. Če se ne sme hladiti po 18. uri, kaj to pomeni za delavce, ki opravljajo delo v nerazporejenem delovnem času? Se smatra, da se temperature takrat dovolj znižajo? Zunaj je včasih +32 ºC stopinj do osmih zvečer.
7. Kakšni so stroški energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja in kolikšen prihranek pričakujete?
8. Pri ukrepih omenjate sisteme za hlajenje in ogrevanje - ali bodo stavbe javnega sektorja uveljavile še kakšne druge ukrepe? Na primer spodbujanje zaposlenih za uporabo javnega potniškega prometa, varčno vožnjo protokolarnih vozil, energetske prenove stavb javnega sektorja?
9. Ali so omejitve s toplo vodo, raba elektrike itd. predvidene tudi pri nas. Kdaj začne veljati najmanj +25 ºC v državnih zgradbah? Bo to veljalo tudi za šole in vrtce?

S predlaganimi ukrepi nižanja rabe energije želimo spodbuditi javni sektor, da začne zaradi visokih cen energentov, novih zelenih ciljev in izzivov ter manjše odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije aktivno sodelovati in biti zgled učinkovite rabe energije s pospešenim izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije, predvsem zaradi energetske draginje in izzivov z oskrbo z energijo v prihajajoči zimi.

Stavbe v lasti ali uporabi Republike Slovenije in lokalnih skupnosti so velik porabnik energije pri ogrevanju in hlajenju, zato je potrebno aktivno pristopiti k učinkoviti rabi energije, predvsem z organizacijskimi ukrepi, ki vključujejo spremembe vedenja in navad uporabnikov. Z organizacijskimi ukrepi dosežemo velike prihranke energije, brez večjih investicij v izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe (npr. prenova tehničnih sistemov, fasade, okna).

Ukrepi so na podlagi Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) zavezujoči za organe v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote).

Ukrepi so priporočljivi za:

• druge državne organe (državni zbor, ustavno sodišče, državni svet, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, pravosodni organi),
• samoupravne lokalne skupnosti (občine),
• javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode.

Odgovorni v organih državne uprave bodo morali poskrbeti v največji možni meri za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti v stavbah iz sprejetega sklepa in tudi za nadzor nad njihovim izvajanjem.

V kolikor se bo zaradi izrednih razmer na trgu energentov situacija v Sloveniji poslabšala, bo Vlada RS sprejela dodatne ukrepe, da bo javni sektor odigral svojo vlogo glede zagotovitve primernega prihranka energije in tudi glede vzora.

Na določenih delovnih mestih so predpisane smernice ali usmeritve tudi glede kodeksa oblačenja, največkrat zaradi stika in sodelovanja z državljani ali predpisanih uniform zaradi različnih vrst dela.

Glede na temperature in naravo dela ter situacijo, bo delodajalec presodil ali je smiselno in primerno zaradi sprejetih sklepov podati tudi usmeritve glede oblačenja. V določenih primerih to pomeni tudi, da ni potrebno nositi oblek ali suknjičev.

V javni upravi je več različnih vrst delovnih mest in načinov hlajenja stavb in ni univerzalnega protokola glede kodeksa oblačenja. Vsekakor morajo biti javni uslužbenci primerno oblečeni glede na naloge, ki jih opravljajo skladno z zakonodajo.

Termostat regulira temperaturo v prostoru in ob določeni temperaturi izklopi hlajenje. Pravilno delovanje pomeni, da bo termostat izklopil hlajenje, ko se bo prostor ohladil na +25 ºC. Kjer se ugotovi, da regulacija ne deluje pravilno, je potrebno izkoristiti priložnost za prepoznavo in čimprejšnjo odpravo napak v regulaciji hladilnega oziroma ogrevalnega sistema. Tudi to lahko predstavlja velik prihranek energije.

Ministrstvo za infrastrukturo vodi register vseh izdanih energetskih izkaznic v državi. Skladno z Zakonom o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) se vodi tudi register vseh izdanih energetskih izkaznic stavb s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja.

Sklep navaja, da se v stavbah organov državne uprave prostori med 18:00 uro zvečer in 7:00 uro zjutraj na delovne dni in cel dan v soboto, nedeljo in ob praznikih (razen kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe) ne hladijo na nižjo temperaturo zraka od +28 °C. V navedenem času se prostorov ne hladi pod +28°C, če se za ta namen uporablja hladilni agregat. Hlajenje pod +28°C pa se lahko zagotovi z zunanjim hladnim zrakom (npr. z odpiranjem oken).

Iz sklepa je mogoče razbrati, da v določenih primerih zaradi zahtev namembnosti stavbe ali njenega dela ni mogoče izvajati zahtev, da se ne hladi po 18:00 uri. V primerih nerazporejenega delovnega časa delavca seveda ni možno omejiti hlajenje in zato ne zavezuje organa državne uprave k izvajanju tega ukrepa.

S predlaganimi ukrepi učinkovite rabe energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja se predvideva do 10 % prihranka rabe energije, kar na letni ravni predstavlja po oceni 20 milijonov EUR nižje stroške rabe energije.

Prihranek energije je nemogoče oceniti, ker ni mogoče napovedovati vremena vnaprej. Lahko pa izpostavimo, da znižanje temperature ogrevanja za 1°C po grobi oceni predstavlja do 6 % prihranka energije.

Sklep zavezuje upravljalce stavb organov državne uprave, da za stavbe pri katerih je bil narejen energetski pregled, pridobljena energetska izkaznica ali kakšen drug projekt, v okviru katerega so bili identificirani primerni ukrepi glede povečanja energetske učinkovitosti, pripravijo izvedbeni načrt ukrepov, s katerimi bodo v letu 2022 zmanjšali letno normirano rabo energije na posameznega upravljavca za vsaj 3 % glede na preteklo obdobje.

Že danes mora javni sektor neglede na dodatne sklepe izvajati ukrepe učinkovite rabe energije. Z zaostrovanjem krize na področju energije se bo dodatno spodbujalo s podobnimi sklepi in usmeritvami.

Predlog spremembe Direktive o energetski učinkovitosti v okviru zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“ predvideva obveznost, da se bo doseglo 1,7 % letno zmanjšanje porabe končne energije v vsem javnem sektorju. Obveznost se bo lahko izpolnila z zmanjšanjem porabe končne energije na katerem koli področju javnega sektorja (npr. promet, javne stavbe, zdravstveno varstvo, prostorsko načrtovanje, gospodarjenje z vodami in čiščenje odpadnih voda).

Omejitve glede rabe energije in tople vode je s sklepom predpisano za omejitve najvišje temperature ogrevanja in najnižje temperature hlajenja v stavbah. Zaenkrat popolnoma prepovedane rabe tople vode v določenih stavbah z določenim namenom (npr. bazeni), kot so primeri v tujini, v Sloveniji zaenkrat še ni.

Sklep glede omejitve najniže temperature hlajenja na +25 °C so stopili v veljavo po sprejemu na Vladi RS dne 8. 7. 2022.

Sklep priporoča upoštevanje ukrepov tudi za samoupravne lokalne skupnosti, kamor spadajo nekatere šole.