Republika Slovenija
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%
- Energetika
- Ukrepi za omilitev draginje na področju energetike
- Prihranki energije
- Delitev stroškov za energijo
- Varčevanje z energijo v gospodinjstvih
- Varčevanje z energijo v javnem sektorju
- Energetske izkaznice stavb
- Energetska prenova javnih stavb
- Upravljanje z energijo v javnem sektorju
- Redni pregledi klimatskih sistemov
- Proizvodne naprave na OVE in SPTE
- Umeščanje proizvodnih naprav na OVE na prednostnih območjih
- Podporna shema OVE in SPTE
- Prispevek za obnovljive vire
- Energetsko dovoljenje
- Cene naftnih derivatov
- ►Energetska revščina
- Upravljanje kapitalskih naložb
- Splošne smernice s področja energetike
- Lokalni energetski koncept
- Lokalne energetske agencije
- Projekt RES Slovenia
- Energetski projekti skupnega interesa
- Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema
- Uporabne povezave
Energetska revščina
Osnovne informacije
Ustrezna razpoložljivost toplote, hladu in električne energije za razsvetljavo ter napajanje gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav je danes nujna za dostojno življenje, toplotno udobje in zdravje ljudi. Kadar stroški energije predstavljajo velik delež dohodka gospodinjstva ali pa so porabniki zaradi omejitve stroškov rabo energije v svojih gospodinjstvih prisiljeni zmanjšati, govorimo o energetski revščini. K njej še dodatno prispevajo nizki dohodki gospodinjstev ter energetsko neučinkovite stavbe in naprave.
Energetska revščina najpogosteje prizadene najbolj ranljive skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni. Po nekaterih ocenah se z energetsko revščino v Evropski uniji sooča več kot 34 milijonov ljudi (spletna stran Energy Poverty Advisory Hub).
Enotne opredelitve, kaj je energetska revščina, še ni, je problem v Evropi in Sloveniji prepoznan, potekajo pa tudi že aktivnosti za njegovo reševanje.
Po podatkih Inštituta za ekonomska raziskovanja: Energetska revščina – posodobitev ugotovitev iz Podnebnega ogledala je v Sloveniji skoraj 10 % gospodinjstev pod pragom revščine, ki si ne more zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. Gospodinjstva, ki sodijo v petino tistih z najnižjimi dohodki, porabijo skoraj 17 % razpoložljivih sredstev za stroške energije, pri čemer se delež izdatkov v zadnjih letih povečuje.
V primerjavi z drugimi državami članicami EU je za Slovenijo značilen nadpovprečno velik delež izdatkov za energijo v celotni porabi gospodinjstev (5,2 % v primerjavi s 4,1 %). Obenem se Slovenija uvršča med države z največjim deležem populacije, ki zamujajo s plačili stanovanjskih stroškov in/ali živijo v energetsko neučinkovitih stanovanjih, kjer so prisotni vlaga, plesen, prepih, itd.
Definicija energetske revščine v Sloveniji
Na podlagi Zakona o oskrbi z električno energijo je Vlada RS 13. 10. 2022 izdala Uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev (Ur. l. RS, št. 132/2022). Spročilo za javnost
Uredba določa naslednja merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji:
- materialna ogroženost: dohodek, nižji od praga tveganja revščine,
- nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva: toplota, potrebna za ogrevanje prostorov, znaša več kot 150 kWh/m2 na leto,
- neustrezne bivanjske razmere: puščanje strehe, vlažne stene, tla ali temelji, trhli okenski okvirji ali tla in podobno,
- velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka oziroma preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo: delež izdatkov za energijo presega najmanj 50 % razpoložljivega dohodka gospodinjstva.
Strateški dokumenti
Slovenija je energetsko revščino že začela naslavljati v okviru energetsko-podnebne politike: v zakonodaji, strateških dokumentih in z izvajanjem ukrepov za njeno zmanjševanje.
- V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) si je za cilj zadala blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike in obstoječih ciljnih ukrepov, ki jih je dopolnila še z ukrepom vzpostavitve podpornega okolja za blaženje energetske revščine.
- V Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) so bili na področju energetske revščine opredeljeni trije novi ukrepi, med katerimi je zlasti pomembna priprava Akcijskega načrta boja proti energetski revščini.
- V Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), ki je bila sprejeta leta 2021, je opredeljeno, da bo Slovenija tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva zagotovila izvajanje ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo. Ukrepi pri tem ne bodo poslabšali finančnega stanja za skupine prebivalstva iz prvega in drugega dohodkovnega kvintilnega razreda.
- V Akcijskem načrtu za zmanjševanje energetske revščine so predstavljeni cilji za zmanjševanje energetske revščine za obdobje do leta 2026 in do leta 2030 ter ukrepi za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, vključno z oceno potrebnih sredstev za njihovo izvedbo in predlogom organiziranosti za izvajanje ukrepov.
AKCIJSKI NAČRT ZA ZMANJŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE
UKREPI ZA REŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE V IZVAJANJU
PROJEKT "PREUČITEV IN STROKOVNE PODLAGE ZA RAZVOJ UKREPOV ZA BOJ PROTI ENERGETSKI REVŠČINI"
Ljubljana, 12. 7. 2023
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je za javno obravnavo pripravilo osnutek Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine. Sporočilo za javnost