Slovenija mora izpolniti številne cilje, ki zahtevajo spremembe v porabi energije v vseh sektorjih.

Cilj Slovenije je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 vsaj skladno z indikativnim ciljem, ki je določen v zadnji spremembi Direktive o energetski učinkovitosti (2023/1791/EU). Okvirni nacionalni cilj je ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov postavljen, da končna raba energije skladno leta 2030 ne bi presegla 50,2 TWh (4.320 ktoe). Preračunano na raven primarne energije raba leta 2030 ne bi presegla 69,5 TWh (5.980 ktoe).

Stavbe predstavljajo 40 % končne porabe energije. Direktiva določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. V novem energetskem zakonu (EZ-1) je dana pravna podlaga, da Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo in ministrstva pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, sprejme dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo nacionalnega fonda javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb.

Strategija mora vključevati določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja za potrebe prenove, površine stavb v lasti in v uporabi oseb javnega sektorja, določitev deleža prenove skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja, pregled nacionalnega stavbnega fonda, opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenove za različne vrste stavb, ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove stavb ter ukrepe za usmerjanje naložbenih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij. Strategija mora obravnavati stroškovno učinkovite celovite prenove, ki vodijo v takšno končno stanje, ki glede na izhodiščno bistveno zmanjša porabo energije, s tem pa se doseže zelo visoka energetska učinkovitost. Glede na to, da se stanje tehnike ter cene stavbnih sistemov in energije nenehno spreminjajo, je nadalje določeno, da se strategija posodablja vsaka tri leta.

Stopnjo prenove stavb je treba povečati, saj obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za 80 % do 95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990.

Direktiva vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima vodilno vlogo javni sektor. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo ca 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej lahko kupovale samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade ali pa sprejeti alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi se doseže enako izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb. Energetski zakon (EZ-1) daje podlago, da bo Vlada v podzakonskem predpisu določila, na katere javne stavbe se ta obveznost nanaša.
 

• Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb (PP- EPS)

• Projekt ELENA

• Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

• Evidenca stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja

• Strokovne podlage in smernice

• Seznam ponudnikov energetskih storitev – model pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije

• Seznam javnih stavb za prenovo in graditev