Ministri za energijo niso podprli političnega dogovora na predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2009/28/ES in 98/70/ES. Komisija je konec leta 2012 Svet EU in Parlamentu predlagala zaostritev veljavnih trajnostnih kriterijev za biogoriva, da bi s tem spodbudili večje prihranke toplogrednih plinov in hkrati tudi omilili posledice proizvodnje biogoriv zaradi širjenja pridelovalnih površin na račun biodiverzitete. Ministri niso dosegli političnega dogovora kot je bilo osnovno predvideno. Nadaljnja usoda dokumenta je odvisna od naslednjega grškega predsedstva.
 
Naslednji del zasedanja je bil namenjen notranjemu energetskemu trgu. Nov skupek sporočil Evropske komisije predstavlja pomemben mejnik v nadaljnji integraciji notranjega energetskega trga. »Za Slovenijo je še posebej pomembna razprava o dovoljenih javnih intervencijah na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, saj ravno v tem trenutku z novim Energetskim zakonom pripravljamo pomembnejšo prenovo naše podporne sheme,« je povedal minister Omerzel.
 
Ministrski svet se je tudi seznanil z informacijami o nedavnih dogodkih na področju mednarodnih energetskih odnosov, o poteku pogajanj na predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v EU ter z nedavnim razvojem dogodkov na področju jedrske energije. 
 
Ob robu zasedanja je komisar Oettinger z ministri držav projekta izgradnje plinovoda Južni tok organiziral neformalne pogovore z namenom skupne koordinacije projekta v prihodnosti.
 
Minister Omerzel je v pogovorih poudaril naslednje:

• Slovenija aktivno pristopa k reševanju vprašanj evropske zakonodaje povezane z Južnim tokom in in s tem namenom se je udeležila tega srečanja.
• Južni tok je za Slovenijo investicijskega pomena, saj predstavlja pomembno diverzifikacijo poti in je regionalnega pomena z vidika zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
• Izpostavljeno je bilo slovensko stališče glede skladnosti meddržavnega sporazuma z EU zakonodajo, zato je bilo izraženo presenečenje nad pismom komisarja ruski strani, kjer so vsi sporazumi označeni kot neskladni z EU zakonodajo. Slovenija namreč še vedno čaka uradni odgovor Evropske komisije.
• Slovenija je sicer skupaj z Bolgarijo in Madžarsko podala mnenje o podpori skupnemu evropskemu pristopu k projektu, kjer bi imela Evropska komisija vodilno vlogo, in sicer v smeri učinkovite realizacije projekta.