Junckerjeva komisija je med prioritete svojega mandata uvrstila tudi energetsko unijo, zato je bilo v ospredju tokratnega zasedanja sporočilo Evropske komisije z dne 25. 2. 2015, ki utemeljuje energetsko unijo s petimi temeljnimi dimenzijami, in sicer: zanesljivost oskrbe, solidarnost in zaupanje; konkurenčen in dokončan notranji trg; energetska učinkovitost za obvladovanje povpraševanja po energiji; dekarbonizacija EU energetske mešanice; raziskave in inovacije.

Državni sekretar se je v intervenciji Komisiji najprej zahvalil za vložen napor v pripravo paketa sporočil o energetski uniji in poudaril, da je treba pri ustvarjanju energetske unije zasledovati  konsistenten in celovit razvoj, upoštevajoč zahtevno ravnovesje med trgom, zanesljivostjo oskrbe in dekarbonizacijo. Ločena ali prednostna obravnava posameznih segmentov energetske politike po besedah državnega sekretarja Grebenška lahko vodi v kontradiktorne rezultate. Na področju zanesljivosti oskrbe je tako nujno, da bodo vsi nadaljnji ukrepi usklajeni s politiko dekarbonizacije. Slovenija verjame, da so dokončanje notranjega energetskega trga, spodbujanje energetske učinkovitosti in spodbujanje rabe domačih nizko-ogljičnih virov energije temeljni odgovori na večjo zanesljivost oskrbe in zmanjšanje uvozne občutljivosti od tretjih držav.

Notranji energetski trg tudi sicer razumemo kot temeljni okvir za doseganje zastavljenih ciljev. Veliko smo že naredili, a v prihodnjem obdobju nas čakajo ključni izzivi za dokončno integracijo trgov. Slovenija tako pozdravlja namero EK, da v sodelovanju z državami članicami pripravi nov zakonodajni paket na tem področju. Posebej pomembno bo vprašanje novega tržnega modela, upravljanje povpraševanja in krepitev določenih institucij kot je ACER.

Državni sekretar je izrazil zadovoljstvo, da se bomo v prihodnje bolj posvetili problemu skoraj popolne uvozne odvisnosti od fosilnih goriv na prometu, na kar Slovenija že dolgo opozarja. To je res področje, kjer je potreben poseben napor na ravni EU, da se doseže želen napredek v luči naših prizadevanj za dekarbonizacijo družbe. Slovenija želi, da se v tem okviru spodbudi tudi večja raba električne energije v prometnem sektorju.

Tehnološki preboj bomo morali spodbuditi z resno prenovo obstoječe strategije na področju energetskih tehnologij, zato mora biti to ena ključnih nalog Evropske komisije v prihajajočem obdobju. Nova strategija se mora tudi bolj učinkovito osredotočiti na izbrana prioritetna področja. Državni sekretar je svojo intervencijo zaključil z mislijo, da energetska unija ne sme predstavljati le administrativnega bremena, pač pa resničen skok v prihodnost. To lahko dosežemo le s premišljenim in koherentnim pristopom ter ozaveščenostjo, da bodo za razvoj konkurenčne in potrošnikom prijazne Unije potrebne določene žrtve.

Na zasedanju so ministri obravnavali tudi sporočilo EK o interkonekcijskem cilju 2020 in 2030 v luči dogovorov na oktobrskem Evropskem svetu 2014. Evropski svet je namreč potrdil, da bo EK ob podpori držav članic sprejela nujne ukrepe za uresničitev minimalnega 10-odstotnega cilja na področju elektroenergetskih povezav najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg, tj. baltske države, Iberski polotok, območje Severnega morja in Jugovzhodna Evropa. Komisija je za to predlagala ustanovitev več visokih delovnih skupin (high level group), ki naj bi pripravile konkretne akcijske načrte za prednostne regije.

Državni sekretar je v intervenciji poudaril, da smo pri spodbujanju razvoja potrebne infrastrukture v preteklih letih s sprejemom številne evropske zakonodaje ustvarili dobro zasnovan pravni okvir, ki jasno definira pristojnosti posameznih akterjev na trgu. Verjamemo, da ta pravni okvir vsebuje zadostne iniciative tudi za razvoj tržno nezanimive infrastrukture s širšimi pozitivnimi vplivi.

Za Slovenijo je pomembno, da ta okvir deluje po principu sprejemanja relevantnih odločitev od spodaj navzgor, kar nam zagotavlja, da so vključeni vsi pomembni akterji in da je njihova vloga prepoznana. Tudi vse nadaljnje odločitve za morebitne izboljšave v okviru energetske unije morajo po našem mnenju temeljiti na tržnem, koherentnem in nefragmentiranem pristopu. Poskrbeti moramo, da se nam aktivnosti v različnih forumih ne podvajajo, in da odločitve niso sprejete politično, pač pa strokovno.

Slovenija tako pozdravlja predlog Komisije, da se v letu 2015 ustanovi t.i. Infrastrukturni forum, ki bi združil vse ključne akterje in omogočil reden pregled nad infrastrukturnimi aktivnostmi vseh pristojnih deležnikov. Pozdravljamo tudi namero, da se določene pristojnosti še naprej razvijajo, kot je npr. vprašanje tesnejšega regionalnega sodelovanja upravljavcev prenosnih sistemov ali večji nadzor s strani ACER-ja. Strinjamo se tudi, da je lahko regionalno sodelovanje koristen korak na poti k enotnemu trgu, vendar pa sporočilo EK na določenih mestih prinaša več vprašanj kot odgovorov. V tem okviru smo Komisijo prosili za pojasnilo, ali namerava v okviru nedavno ustanovljene visoke skupine za plinske povezave v Centralni in Jugovzhodni Evropi naslavljati tudi vprašanja elektroenergetskih povezav v tej regiji.

Ob koncu je državni sekretar še poudaril,  da bistveni namen spodbujanja infrastrukturnih povezav ne sme biti le dokončanje izolacije v EU, temveč tudi dobro delovanje in nadgradnja že obstoječega sistema. V tem delu moramo v ospredje postaviti aktivni razvoj pametnih omrežij.  

EK je ministre seznanila tudi z aktualnimi dogajanji na področju energetske varnosti. Predstavila je problematiko dobav ruskega plina Ukrajini (spor Gazprom-Naftogaz), ki lahko vpliva tudi na oskrbo EU. Predstavila je napore, da naslovi vprašanje energetske varnosti JV Evrope, najbolj ranljive evropske regije v primeru, da pride do prekinitve dobav ruskega plina. Na začetku februarja 2015 je bila ustanovljena t.i. Visoka skupina za plinske povezave v Centralni in Jugovzhodni Evropi (HLG CESEC), ki naj bi do junija 2015 pripravila seznam prioritetne infrastrukture v regiji.

Ob koncu zasedanja je češka delegacija prisotne seznanila  z 10. srečanjem Evropskega jedrskega foruma, ki bo potekalo od 26. do 27. maja 2015 v Pragi. Gre za tradicionalno srečanje jedrskih držav, kjer običajno sodeluje tudi Slovenija.

Vir:MZI