Zasedanje sveta se je pričelo z orientacijsko razpravo glede Sporočila o podnebnem in energetskem okvirju za obdobje od leta 2020 do 2030, katerega namen je nadaljnje spodbujanje napredka pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo ter konkurenčen in cenovno dostopen energetski sistem. Razprava ministrov je bila med drugim namenjena tudi prispevku Sveta za okolje za razpravo na Evropskem Svetu, ko bodo tudi voditelji držav naslovili vprašanje o podnebnih in energetskih ambicijah EU po letu 2020. Komisija v Sporočilu predlaga, da bi EU sprejela 40% cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do 2030 glede na 1990 ter cilj povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi v višini 27% na ravni EU.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, mag. Andreja Jerina se je uvodoma zahvalila Komisiji za težko pričakovani predlog novega podnebno energetskega okvirja ter poudarila, da je čimprejšnja jasnost o ciljih EU do leta 2030 potrebna tudi zaradi mednarodnih pogajanj o novem podnebnem dogovoru, ki naj bi bil sprejet leta 2015, kot tudi za ustreznejše načrtovanje ukrepov in naložb. Povedala je, da Slovenija podpira predlagani cilj za 40 % zmanjšanje emisij TGP na ravni EU do leta 2030 v kolikor bo ta razdeljen na sektorje in države na način, ki bo stroškovno učinkovit in ne bo predstavljal nesorazmernega bremena za Slovenijo. Dodatno je treba upoštevati tudi vidik ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva v mednarodnem okolju. Kot pomemben vzvod za zagotavljanje učinkovite in pravične delitve bremen je navedla prenos ciljev iz nacionalne na evropsko in zlasti sektorsko raven ter upoštevanje naših nacionalnih specifik, ki izhajajo iz visokega deleža emisij iz prometa ter potenciala, ki izhaja iz velikih zalog ponorov ogljika v gozdovih. Ob koncu je še poudarila, da je pomembno, da EU cilj zmanjševanja emisij TGP do leta 2030 potrdi že pred svetovnim vrhom na temo podnebnih sprememb, ki ga generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon organizira v letošnjem septembru, s ciljem doseči uravnotežen sporazum na globalni ravni v letu 2015. Zato mora ta izziv nasloviti že marčevski evropski svet, kot edina priložnost za potrditev ključnih elementov.

V popoldanskem delu zasedanja je na dnevnem redu razprava glede možnosti držav, da omejijo ali prepovejo pridelavo GSO na svojem ozemlju. Grško predsedstvo je tako ponovno odprlo pogajanja o tem zakonodajnem predlogu, ki so zaradi blokirajoče manjšine obstala leta 2012. Predlog predsedstva sicer državam omogoča prepoved ali omejitev pridelave na svojem ozemlju, vendar po mnenju Slovenije še vedno brez zadostne pravne varnosti. Predsedstvo želi ugotoviti ali se države članice strinjajo z nadaljevanjem razprave in ali je predlog dovolj dobro izhodišče za nadaljnje delo. Slovenija podpira nadaljevanje razprave in sprejetje predloga, ki bi omogočal prepoved gojenja GSO v državah članicah, enako pomembno pa je, da rešitve, tistim državam, ki se odločijo za prepoved, nudijo zadostno pravno varnost.

Ministri na današnjem Svetu naslavljajo tudi vprašanje ozelenitve evropskega semestra, ki predstavlja redni letni cikel o makroekonomskem upravljanju v EU. Vsebuje pomembna sporočila v zvezi s fiskalno politiko in obdavčitvijo ter ukrepe za spodbujanje rasti in konkurenčnosti, s poudarkom na ravnanju z odpadki, določanju cen za vodo, ekoloških inovacijah, energijski učinkovitosti in kakovosti zraka. Slovenija pozdravlja današnjo razpravo o ozelenitvi evropskega semestra, saj verjame, da se morata okoljska in podnebna politika okrepiti kot horizontalni vsebini in ne kot obremenitev ostalih resorjev. Na okoljske ovire in učinkovito rabo virov je treba gledati kot na priložnost ter doprinos h konkurenčnosti gospodarstva, na zeleno davčno reformo in prenos davčnega bremena z dela na povzročitelje okoljske škode pa kot na vprašanje smotrne porabe javnih sredstev. Ob tem je ključno, da vsebine, ki jih želimo upravljati, tudi merimo, zato Slovenija predlaga, da se ustrezne kazalnike - kazalnik »snovne produktivnosti«, vključi v letni pregled rasti. Zato Slovenija želi, da se do tega vprašanja opredelita tudi Svet za splošne zadeve in Svet za finančne zadeve. Slovenija predlaga naj Evropski svet temu vprašanju posveti dodatno pozornost na spomladanskem zasedanju leta 2015. Edino tako je možno zagotoviti dejansko integracijo razprave v semester.

Ob robu sveta je zjutraj v organizaciji Švedske potekal delovni zajtrk ministrov držav članic v okviru skupine Green Growth Group, v okviru katerega so ministri te skupine sprejeli skupno izjavo, s katero želijo pozvati Evropski Svet za sprejem ustrezno ambicioznega političnega signala o podnebno energetskem okvirju 2030 z namenom priprav EU na mednarodna podnebna pogajanja ter na podnebni vrh, v organizaciji ZN septembra letos. V podporo ambiciozni podnebno energetski politiki do leta 2030 je popoldne potekal tudi drugi Zeleni vrh (GGG Summit), na katerem je sodelovala tudi državna sekretarka mag. Jerina, ki je predstavila slovenske poglede na sektorske specifične rešitve v novem podnebno energetskem okviru.

Vir: MKO