Z novelama obeh zakonov se poenostavlja in enotno ureja oddaja javnih naročil, ki jih zakonodaja EU ne ureja in jih lahko države članice uredijo samostojno, vendar ob upoštevanju pravil in načel notranjega trga, ki izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Poleg tega se doslej obvezna soglasja nadzornega organa oziroma vlade nadomeščajo z obveznim obveščanjem, pri nujnih javnih naročilih pa se omogoča hitrejša sklenitev in izvedba tovrstnih javnih naročil.

Gospodarnejše in učinkovitejše javno naročanje se zagotavlja tudi z uvedbo instituta spremembe ponudbe. S to pomembno spremembo zakona se namreč omogoča, da ponudniki napake iz ponudb, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila za izbor in se ne vežejo na predmet ponudbe oziroma tehnične specifikacije, ne le dopolnijo, temveč tudi spremenijo. Doslej so morali naročniki te ponudbe kot nepopolne izločiti, čeprav so bile pogosto cenovno oziroma ekonomsko najugodnejše, spremembe ponudbe pa bi bilo glede na dejanske okoliščine edino primerno upoštevati.

Vir: MF