Na območjih, kjer so presežene mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10), se v Sloveniji izvajajo načrti za kakovost zraka. Namen načrta je v najkrajšem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi po Direktivi 2008/50/ES.

Izvajanje odloka bo imelo pozitivne učinke tudi za gospodarstvo, zlasti zato, ker bodo finančni viri iz kohezijskih sredstev uporabljeni s pomočjo gospodarskih subjektov na različnih področjih, kot so: za gradbeništvo skozi energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; za promet širitev urejanje postajališč, širitev sistema izposoje koles, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil in tako naprej.

Pokazalo se je, da je strateški pristop k odloku pravilen in se ob novelaciji odloka in programa nadaljuje. Načrti kakovosti zraka so pripravljeni v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvom za okolje in prostor. Načrti kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje predvsem temeljili na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostne mobilnosti. Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja, tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in varstvo okolja.

Viri sredstev so enaki kot v prejšnjem odloku: občine, spodbude države, sredstva drugih subjektov in gospodinjstev. Ažurirani so tudi podatki ARSO o rezultatih meritev kakovosti zraka. Spodbude države bodo financirane iz sredstev prihrankov energije po Energetskem zakonu, Sklada podnebnih sprememb in Kohezijskih sredstev za obdobje 2021-2022 in sredstev iz skladov Evropske unije za obdobje 2021-2027.

Vir: MOP