RS je z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Kjotski protokol) prevzela obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2012 in sicer za 8 % glede na izhodiščno leto (1986).

Kjotski protokol je opredelil tri prožne mehanizme, s katerimi bi lahko države lažje izpolnile svoje obveznosti zmanjšanja emisij TPG, in sicer: trgovanje z emisijami, mehanizem čistega razvoja in skupno izvajanje. S pomočjo prožnih mehanizmov so pravice do emisij TGP postale tržno blago in je z njim mogoče trgovati s ciljem zmanjšanja emisij TGP na stroškovno učinkovit način. Pravice do emisij TGP so opredeljene v štirih vrstah enot, ki so vse izražene v tonah ekvivalenta emisij CO2 (tCO2 ekv): enota dodeljenih količin (v nadaljevanju: AAU), enota zmanjšanja emisij (ERU), enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER) ali enota odstranitve toplogrednih plinov (RMU).

Republika Slovenija je na državni račun v registru Unije (državni imetniški račun, national holding account) prejela 93.628.593 enot AAU za prvo obdobje Kjotskega protokola (2008 - 2012). Proces pregleda emisij TGP v skladu z 8. členom Kjotskega protokola je bil z objavo zadnjega preglednega letnega poročila zaključen 10. avgusta 2015, države pa imajo še do 18. novembra 2015 čas, da za omenjeno obdobje zagotovijo dovolj AAU na računu za izpolnitev svoje obveznosti (t.i. true-up period, v skladu z odločitvijo 27. Sklepa Konference pogodbenic Kjotskega protokola (27/CMP.1), tudi z morebitnim nakupom kjotskih enot v primeru preseganja ciljnega znižanja emisij TGP. Nakup kjotskih enot za izpolnitev obveznosti Slovenije ni bil potreben, saj po izpolnitvi obveznosti emisij TGP iz prvega obdobja  na državnem računu Republike Slovenije v registru Unije ostaja presežek v višini 1.248.230 AAU. Po koncu prvega kjotskega obdobja je potrebno določiti ali se bo presežek razveljavil ali prenesel v drugo obdobje.

Republika Slovenija je k izpolnjevanju zavez drugega obdobja Kjotskega protokola (2013-2020) vstopila kot članica EU in tako prevzela obvezo zniževanja emisij TGP v okviru EU. Le v primeru, da EU ciljev znižanja emisij TGP do leta 2020 ne izpolni (- 20% glede na leto 2005), bodo države članice dolžne same izkazovati doseganje ciljev znižanja emisij TGP v drugem obdobju Kjotskega protokola.

Stanje emisij TGP, trendi v letih 2013 in 2014 ter projekcije emisij TGP v EU do leta 2020 kažejo na veliko verjetnost preseganja ciljev zniževanja emisij TGP, zato dolžnost nacionalnega izkazovanja doseganja ciljev zniževanja emisij TGP v mednarodnem okviru ni verjetna. V kolikor se ta možnost vseeno pojavi, pa bi Slovenija lahko AAU iz prvega obdobja Kjotskega protokola uporabila v drugem obdobju. Zaradi navedenega je mogoče oceniti, da je prenos AAU iz prvega v drugo obdobje Kjotskega protokola smotrn. S predlagano uredbo se omogoča prenos presežka dodeljenih količin v višini 1. 248.230 enot iz prvega v drugo Kjotsko obdobje.

Vir: MOP