Vlada RS je na 37. redni seji določila predlog besedila zakona, ki določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo infrastrukture za alternativna goriva v prometu. V to je vključen cestni, zračni in pomorski promet, velja pa za tri vrste energentov - električno energijo, vodik in zemeljski plin.
Prometni sektor je eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Slovenija na tem področju odstopa od povprečja Evropske Unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa na ravni tretjine vseh emisij. Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55« tako zahtevata odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko.
V ta namen Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.
Ključni cilj zakona je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki bo interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Ob tem je potrebno zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in povečati delež vozil na alternativna goriva.
Z zakonom se uvajajo tri temeljne ravni razvoja infrastrukture za alternativna goriva. Vzpostavlja se strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, s poudarkom na načrtovanju mreže električne polnilne infrastrukture za cestni promet. Koordiniran način načrtovanja upošteva dolgoročne vplive integracije prometa v elektroenergetski sistem, zaradi česar se bo vzpostavila gospodarska javna služba (GJS), ki bo upravljala s podporno infrastrukturo ter priključnimi zmogljivostmi na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjene (skupne izhodne moči vsaj 3 MW). Zakon opredeljuje zagotovitev dolgoročnega stabilnega namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva, ki bodo prispevali k doseganju okoljskih in energetskih ciljev v sektorju prometa. Gre za delež od letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu, ki ga bo sicer določila vlada z uredbo.
Zakon opredeljuje tudi ustanovitev izvedbenega telesa za izvajanje javnih razpisov in pozivov za dodeljevanje namenskih sredstev za ukrepe, ki bodo pospešili prehod na alternativna goriva v prometu. Predpisana je ustanovitev centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.
Poleg navedenega se z zakonom ureja tudi tehnične predpise za nameščanje, delovanje in vzdrževanje polnilne in oskrbovalne infrastrukture, ter predpise s področja pametnega polnjenja. Prav tako zakon določa obveze upravljalcev in ponudnikov storitev polnjenja in oskrbovanja, registracijo polnilnih in oskrbovalnih mest in vzpostavitev digitalne platforme za spodbujanje investicij v električno polnilno infrastrukturo.
Vir: MOPE
© 2012 - 2024 Portal Energetika