Slovenija se strinja, da je potrebno odpraviti splošno regulacijo cen končnih odjemalcev in jo, če je to nujno, zožiti le na socialno ogroženo skupino. Splošna regulacija ni združljiva s trgom energije in zajame tudi odjemalce, ki takšne regulacije ne potrebujejo.

Slovenija meni, da ni potrebe, da bi polnilnice pri priključevanju pozitivno diskriminirali glede na odjemalce. Obveza pojasnila v primeru zavrnitve pri priključitvi polnilnice je nepotrebna administrativna obremenitev.

Slovenija načeloma podpira odpiranje možnosti za oblikovanje dinamičnih cen, a obveza države glede tega bi morala biti nekoliko bolj pogojena z možnostmi, na primer obstoj naprednega merilnega sistema, sicer bi osamljene zahteve lahko povzročile nesorazmerne stroške.

Slovenija meni, da bi bilo koristno predvideti, da primerjalnik ponudbe izvaja regulator kot nevtralna institucija. V tem primeru certifikacija primerjalnikov ne bi bila potrebna, kar bi zmanjšalo administrativno breme. Slovenija načeloma podpira premik, ki omogoča aktivne odjemalce, a dvomi, da bi bilo koristno nastopanje vsakega odjemalca posebej (tudi gospodinjskega) na organiziranem trgu.

Slovenija podpira določilo o jasnih računih. Strinja se tudi s plačilom omrežnine ločeno za oddajo in odjem, a v zvezi s tem bi bilo potrebno za investitorje, ki so v morebitni sistem samooskrbe, kjer omrežnina za oddajo in odjem nista zaračunana ločeno, vstopili pred sprejetjem direktive, predvideti zadostno prehodno obdobje.

Slovenija podpira določbe glede odziva odjema, interoperabilnosti naprednih merilnih sistemov in njihovo razširjeno funkcionalnost. Strinja se tudi s spremljanjem energetske revščine in podpira izvajanje nefrekvenčnih sistemskih storitev s strani distribucijskega operaterja. Podpira tudi izboljšano fleksibilnost trga sistemskih storitev.

Slovenija podpira pospešeno priključevanje polnilnic za električna vozila in se strinja z ločitvijo od distribucijskega operaterja, enako tudi v primeru shranjevalnikov. Podpira tudi idejo, da sistemski operater ni lastnik sredstev za dobavo sistemskih storitev in shranjevalnikov, razen pod posebnimi pogoji.

Slovenija pa ne podpira splošne veljavnosti člena o priključevanju elektrarn, ki je prej veljal le v primeru neodvisnega operaterja (ITO). Predlagani člen prepoveduje sistemskemu operaterju zavrnitev priključitve nove elektrarne ali shranjevalnika zaradi morebitnih prihodnjih omejitev zmogljivosti omrežja. Zaradi morebitnih stroškov ojačitve omrežja ne sme zavrniti nove priključne točke na omrežje. Menimo, da brezpogojna priključitev ni vedno izvedljiva in je ne bi smeli uvesti.

Slovenija podpira zaostrene pogoje za imenovanje organov regulatorja, kot tudi razširjen nabor nalog regulatorja.

Vir: MzI