Slovenija se strinja s predlogom, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje uredbe, izdelajo kratkoročne ocene zadostnosti oskrbe in pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na tveganja, ki vsebujejo tudi regionalno usklajene ukrepe.

Uredba je popolnoma nova in preklicuje direktivo o zanesljivosti oskrbe, ki ne zadošča več potrebam EU. Države so električno zelo dobro povezane in težave pri oskrbi največkrat ne ostanejo na nivoju države, ampak se širijo in vplivajo na druge, včasih pa so celo razlogi regijske narave, zato je pri oceni tveganj, pripravi na tveganja in pri ravnanju v času krize potrebno sodelovanje in usklajenost med državami.

Zagotovljeno mora biti odgovorno ravnanje vseh držav, tudi povezanih nečlanic EU, saj slaba pripravljenost v eni državi lahko ogrozi oskrbo v drugih. Po drugi strani pa skupna pripravljenost na krizne razmere omogoča lažje in cenejše izogibanje krizam, kot tudi lažje obvladovanje kriz. Na splošno skupen pristop omogoča večjo zanesljivost napajanja, od česar imajo končno korist vsi, predvsem pa gospodarstvo. To opravičuje potrebo po tej uredbi, pa tudi po dodatnih administrativnih bremenih, ki jih ta uredba prinaša.

Uredba nalaga izdelavo kratkoročne ocene zadostnosti. Vse države morajo določiti pristojno telo, ki izvaja naloge iz te uredbe. Država zagotovi oceno tveganja pri oskrbi z elektriko. Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov na področju električne energije (ENTSO-E) določi metodologijo za določitev regijskih kriznih scenarijev, države članice pa nato določijo nacionalne krizne scenarije. ACER na podlagi predloga ENTSO-E sprejme metodologijo za kratkoročno oceno zadostnosti. Države to metodologijo uporabijo pri oceni zadostnosti, ENTSO-E pa izdela oceno zadostnosti za regije. Pristojno telo države  izdaja zgodnja opozorila in razglaša izredna stanja. Poveča se vloga EU Koordinacijske skupine za elektriko.

Uredba določa tudi, da se v to sodelovanje držav EU vključijo tudi nečlanice, posebej države Energetske skupnosti. Uredba predvideva tudi regionalne centre vodenja.

Slovenija na splošno predlog podpira. Predlog sicer prinaša dodatno administrativno breme, vendar že preprečitev ali zmanjšanje posledic enega samega večjega razpada energetskega sistema na nivoju EU ali regije upraviči stroške dodatnega administrativnega bremena. Slovenija bo zagovarjala daljše roke za izpolnitev predlaganih določil. Slovenija se strinja s predlogom, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje uredbe, izdelajo kratkoročne ocene zadostnosti oskrbe in pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na tveganja, ki vsebujejo tudi regionalno usklajene ukrepe.

Vir: MzI