Dokument je osrednji del evropskega semestra in je skupaj s Programom stabilnosti podlaga za pripravo specifičnih priporočil državam članicam, ki jih ob koncu semestra pripravi Evropska komisija in potrdi Evropski svet. Tako Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami, določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki ustrezajo danostim in možnostim glede na značilnosti slovenskega gospodarstva in družbe. Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Slovenija je v letu 2013 sprejela ukrepe, za izboljšanje makroekonomskih neravnovesij, ki se intenzivno izvajajo in odražajo tudi večino specifičnih priporočil Sloveniji v okviru evropskega semestra:

• Uravnoteženje javnih financ in sprememba ustave. Primanjkljaj javnih financ je po metodologiji ESA 95 po oceni za 2013 dosegel 4,4% BDP (z dokapitalizacijo bank 14,7 % BDP), dolg sektorja države je ocenjen na 71,7% BDP.
• Stabilizacija bančnega sistema, vzpostavitev okolja za prestrukturiranje podjetij, DUTB, (zagotovitev finančne moči).
• Intenzivno poteka proces prestrukturiranja podjetij v okviru usklajenega procesa in sprejete zakonodaje med bankami, DUTB in Banko Slovenije.
• Vzpostavljeni so polno delovanje in kompetence DUTB ob sodelovanju neodvisnih strokovnjakov.
• Vidni so učinki pokojninske reforme in reforme trga dela, v pripravi so tudi naslednji koraki (racionalizacija zdravstvenega sistema).
• Izboljšanje poslovnega okolja (dvig učinkovitosti sodnih postopkov, začete privatizacije, zmanjšanje administrativnih ovir).

Slovenija bo sledila fiskalnemu cilju, da v letu 2014 doseže primanjkljaj sektorja države v višini 3,2% BDP, v 2015 pa 2,5% BDP, brez upoštevanja morebitnih enkratnih izdatkov. Z odpravo neravnovesij bodo omogočeni pogoji za ponovno doseganje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe v okviru treh ključnih stebrov:

• Finančni steber (sanacija bančnega sistema, razdolžitev in prestrukturiranje podjetij, insolventnost),
• Korporativno upravljanje in privatizacija (SDH, privatizacija v teku),
• Fiskalni steber (fiskalno pravilo, srednjeročnost fiskalnega načrtovanja, dolgoročna vzdržnost dolga in konsolidacija).

Prav tako so pomembni tudi ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok ter izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, pri čemer ti stopijo v ospredje z novo finančno perspektivo 2014 -2020 in preusmeritvijo na povratne vire financiranja, poleg fokusiranih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, kot so deregulacija in zmanjšanje administrativnih ovir.

 V okviru doseganja glavnih ciljev Strategije 2020 so na področju energetike ključni cilji:

• zmanjševanje emisij TGP,
• povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE),
• povečanje energetske učinkovitosti (URE).

Povezane vsebine:  Nacionalni reformni program 2014 - 2015


Vir: MF