Novica

Vlada sprejela letno poročilo Borzen d.o.o. za leto 2019

⇒ Energetika ⇒ Upravljanje naložb

Vlada RS se je na včerajšnji 25. redni seji v vlogi skupščine Borzen, operaterja trga z elektriko, d. o. o., seznanila z Letnim poročilom družbe za poslovno leto 2019. Na podlagi poročila je bila podeljena razrešnica upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v poslovnem letu 2019.

Borzen, d. o. o. je v letu 2019 je ustvaril prihodke v višini 4,5 mio EUR in odhodke v višini 2,9 mio EUR Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je tako znašal 1,33 mio EUR. Bilančna vsota družbe je na dan 31. december 2019 znašala 227,72 mio EUR. Družba je na dan 31. december 2019 izkazovala kapital v višini 5,82 mio EUR, ki je bil za 6 % višji kot v predhodnem letu. Dobičkonosnost sredstev je v letu 2019 znašala 0,7 %, kazalnik dobičkonosnosti kapitala pa je znašal 23,6 %. Konec leta 2019 je bilo v družbi 31 zaposlenih.

Vlada je sprejela besedilo Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi družbe Borzen. Bistvene spremembe predloga akta so:

  • jasneje definiranje glede sprejema letnega poročila družbe. Akt namreč določa, da Letno poročilo potrjuje nadzorni svet, kar glede na določbo 282. člena ZGD-1 pomeni, da je s potrditvijo nadzornega sveta letno poročilo sprejeto. Sedaj veljavni Akt pa določa, da letno poročilo sprejme družbenik. Zaradi jasnosti postopka v prihodnje, se besedilo spremeni tako, da »letno poročilo nadzorni svet obravnava ter izda obrazloženo mnenje k letnemu poročilu za skupščino«
  • dopolnitev glede sprejema Akta o ustanovitvi družbe. V obstoječem Aktu ni izrecno določeno, da skupščina sprejme akt o ustanovitvi, zato se v 15. členu doda nova alineja »sprejemu akta o ustanovitvi družbe in njegovih dopolnitvah«,
  • ostali popravki/dopolnitve povzemajo primere dobrih praks primerljivih družb.

Družba je predlagala tudi dvig zgornje meje za najem kreditov za katere direktor ne potrebuje soglasja skupščine iz 1.000.000 EUR na 2.000.000 EUR, kar po mnenju Ministrstva za finance ni sprejemljivo, saj se z dvigom zgornje meje zmanjša nadzor nad morebitnimi dolgoročnimi krediti (tudi za financiranje investicij). Obenem pa opozarjajo tudi na možnost, da se družba prične zadolževati v nižjih zneskih (drobitev zadolževanja) z namenom, da bi obšli določilo, po katerem bi morali pridobiti soglasje skupščine. Na podlagi mnenja Ministrstva za finance oziroma opozoril v Aktu o ustanovitvi družbe sprememba zgornje meje za najem kredita ni dobila soglasja skupščine.

Vir: MZI


© 2012 - 2024 Portal Energetika