V EU se oblikuje enoten notranji trg z električno energijo. Znotraj tega trga obstajajo t. i. cenovne cone. To so področja z enotno veleprodajno ceno električne energije. Povezave med takšnimi conami so prešibke in ne omogočajo dovolj velike izmenjave energije, da bi se poenotile cene. Kljub različnim cenam pa se trg lahko poenoti tako, da se prenosne zmogljivosti na takšnem prehodu dodeljujejo s tržno metodo. Takšen prehod je tudi med Slovenijo in Italijo, cene v Italiji praviloma precej presegajo cene v Sloveniji.

Tržne metode za razdelitev čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) so različne oblike dražb. Na slovensko-italijanski meji se tako trenutno ČPZ razdeljujejo na srednjeročnih in kratkoročnih eksplicitnih skupnih avkcijah (letno, mesečno, tedensko). Za delitev ČPZ sta zakonsko pooblaščena oba sosednje sistemska operaterja prenosnega omrežja (SOPO), ELES in TERNA, ki organizirata skupne dražbe.

Trgovci, ki na teh dražbah ponudijo največ, dobijo pravico do uvoza ali izvoza energije. Ko dobijo to pravico, jo udejanjijo s sklenitvijo konkretne uvozno-izvozne pogodbe. Tak mehanizem je nekoliko tog in zaradi tega prinaša dodatna tveganja, s tem pa tudi stroške. Zato so se razvili novi mehanizmi, pri katerih se ob sodelovanju pri borznem trgovanju pridobi pravico do ČPZ  hkrati s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za energijo. To so implicitni mehanizmi, eden od njih je »spajanje trgov«.

Evropska zakonodaja in razvoj trga gresta v smeri implicitnih sistemov. Zato je bil tudi za slovensko-italijansko mejo vzpostavljen dialog o možnosti uvedbe takega mehanizma. Dialog so vzpostavile institucije, ki so v tak proces vpletene: oba operaterja omrežja, obe borzi, oba operaterja trga in oba regulatorja. V proces pa sta vsaj krovno vpleteni tudi obe ministrstvi. Ker je dialog že pripeljal do konkretnih rezultatov, se je pojavila potreba po formaliziranju dogovorov v obliki konkretnih pogodb. Tako bodo krovno pogodbo v zvezi z vzpostavljanjem mehanizma spajanja trgov podpisali vsi našteti udeleženci teh pogovorov, obe vpleteni ministrstvi pa bosta podpisali predloženi memorandum o soglasju. Pogodba med ostalimi udeleženci se bo sklicevala tudi na ta memorandum, ki ima že dva predhodnika, skupno izjavo, ki sta jo 8. septembra 2008 v imenu svojih vlad podpisala italijanski in slovenski minister za zunanje zadeve, in skupno izjavo, ki sta jo 9. novembra 2009 v imenu svojih vlad podpisala italijanski in slovenski minister za zunanje zadeve. S krovno pogodbo in memorandumom bo delovna skupina, ki že deluje, dobila pogodbeno osnovo za svoje delovanje.

Spajanje trgov ne bo povečalo količine ČPZ, ki je na voljo, le del obstoječih zmogljivosti se bo razdelil na drugačen način. Zato ta mehanizem nima vpliva na veleprodajno ceno na obeh straneh, ima pa pozitiven vpliv na znižanje stroškov in tveganje vseh udeleženih akterjev. Znano je, da je veleprodajna cena elektrike na italijanski strani večino časa precej višja kot na slovenski. Ta razlika in omejitev možne količine uvoza oz. izvoza je razlog za uvedbo avkcij za pridobitev pravice do izvoza oz. uvoza. Te avkcije, pa naj bodo v eksplicitni obliki (sedanji način) ali pa v implicitni obliki (spajanje trgov je ena od oblik implicitne avkcije), ne prinašajo izenačitve cene na obeh straneh ozkega grla (meje), prinašajo pa enake tržne pogoje za vse akterje na trgu. Zato v končni posledici vzpostavljajo enoten evropski trg, ki pa je še naprej razdeljen v več cenovnih con.

Memorandum bo podpisan  v angleškem jeziku. Na slovenski strani ga bo podpisala ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić.