Slovenija je glede uspešnosti pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega elektroenergetskega sistema, ki upošteva tudi načela okoljske trajnosti, po oceni Svetovnega energetskega sveta za leto 2018 uvrščena na visoko šesto mesto, z vidika energetske varnosti pa celo na drugo mesto.

Poraba električne energije, vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je znašala približno 84,6 %.

Z vidika proizvodnje električne energije prevzema čedalje pomembnejšo vlogo proizvodnja iz razpršenih virov, ki so priključeni na distribucijsko omrežje. To so predvsem male hidroelektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na bioplin ter industrijski objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije. V primerjavi z letom 2017 se je proizvodnja električne energije iz razpršenih virov v letu 2018 povečala za 7,5 %, predvsem zaradi večje proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn in soproizvodnje na fosilna goriva.

Slovenija mora do leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije, od tega 10 odstotni delež v prometu. Ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije v letu 2018 znaša 21,8 % in je glede na delež v letu 2017 večji za 0,3 odstotne točke. Eden pomembnejših ukrepov energetske politike Slovenije pri razvoju uporabe OVE je shema državne pomoči za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji električne energije in toplote z visokim izkoristkom. Z javnimi pozivi je v nacionalno podporno shemo uveden konkurenčni postopek izbire projektov proizvodnih naprav OVE in SPTE. V letu 2018 je bilo na javne pozive prijavljenih 365 projektov OVE in SPTE s skupno nazivno močjo 426,88 MW.

Agencija za energijo v svojem poročilu ugotavlja, da se je poraba zemeljskega plina, kljub večjemu številu odjemalcev, zmanjšala. Na porabo posameznih skupin odjemalcev so vplivali različni dejavniki, kot so vremenski vplivi z letnimi temperaturnimi primanjkljaji, konkurenčnost cen zemeljskega plina, ugodne gospodarske razmere, gospodarska rast in drugi individualno pogojeni dejavniki. Maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je zvišala za 2,7 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa za 7,9 %.

Ena izmed pomembnih nalog agencije je varstvo gospodinjskih odjemalcev, še posebej varstvo ranljivih odjemalcev. Do nujne oskrba z električno energijo ali zemeljskim plinom je upravičen ranljivi odjemalec ob izpolnjevanju določenih pogojev, tako oskrbo pa izvaja operater distribucijskega sistema. V letu 2018 je bilo 17 gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina oskrbovanih prek instituta nujne oskrbe, na področju električne energije pa bilo bilo take oskrbe.

Slovenija zastavljeni cilj na področju energetske učinkovitosti zasleduje z vrsto uvedenih ukrepov spodbujanja učinkovite rabe energije. Eden pomembnejših ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji je sistem obveznega doseganja prihrankov energije in alternativni ukrep - shema obveznega doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Zavezanci so z doprinosom pri izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije v letu 2018 dosegli 284 GWh prihranka energije in za 13,6 % presegli ciljni prihranek. Največji  obseg  prihrankov so zagotovili  zavezanci, ki dobavljajo tekoča goriva (101 GWh prihranka), s 85 GWh jim sledijo zavezanci, ki dobavljajo električno energijo. Najmanj prihrankov energije so dosegli dobavitelji toplote (skupaj 21 GWh). Največ prihrankov energije je bilo doseženih z  ukrepi izvedbe sistemov soproizvodnje toplote in električne energije, z dodajanjem aditiva   pogonskemu gorivu ter izvedbo energetsko učinkovite razsvetljave v  stavbah.

V Sloveniji je v letu 2018 oskrbo s toploto iz 101 distribucijskega sistema zagotavljalo 57 distributerjev toplote v 66 občinah. Število odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme toplote, se je v letu 2018 glede na leto prej povečalo za 0,8 %. Pri distribuciji hladu tudi v letu 2018 niso bili evidentirani novi distribucijski sistemi daljinskega hlajenja.

Podrobnosti

Vir: MZI