Razlogi za spremembe so predvsem v uskladitvi z evropskim pravnim redom, odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Smernicami za državno pomoč za okolje in energijo (2014-2020). Z novelo se ureja tudi manjše spremembe, s katerimi se bodo določile pravne podlage za bolj jasne določitve obveznosti posameznih udeležencev na energetskem trgu ter odprave nekaterih pomanjkljivosti.

V zakonu so odpravljene nekatere neskladnosti s predpisi EU, ponuja pa tudi uskladitve z nekaterimi novimi EU uredbami. V novem zakonu obveznost namestitve energetske izkaznice velja tudi za lastnike in najemnike stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost in ne le za stavbe, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, kot je to veljalo doslej. Podrobneje je med drugim predpisana tudi zakonska podlaga za vzpostavitev celovitega procesa nadzora nad energetskimi pregledi. Velike družbe bodo o izvedenem energetskem pregledu morale poročati agenciji, ki bo o tem vodila evidenco ter vzpostavila sistem poročanja in preverjanja o izvedenih energetskih pregledih. Zakon ponuja tudi novo interpretacijo EU direktive o učinkovitem daljinskem ogrevanju oziroma hlajenju, saj je pomen manj zahteven, kot je bilo preneseno v prvotno različico zakona.

Nova različica zakona se usklajuje z odločbo Ustavnega sodišča RS. Glede na odločbo je namreč dodan še postopek plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oziroma pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku.

Zakon se v nadaljevanju med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za okolje in energijo (2014-2020), odpravlja nekatere neustrezne pojme, kot prekršek pa med drugim opredeljuje tudi zavajajoč ali nepošten način prodaje električne energije oziroma zemeljskega plina preko akviziterjev. V noveli se nenazadnje določi tudi strožja kazen za neizpolnjevanje zakonske obveznosti uporabe biogoriv v prometu.

Vir: MzI