Poslanec Franc Trček je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s strategijo izkoriščanja geotermalnega potenciala Slovenije, pri čemer ga je zanimalo predvsem, kdaj in kako se bo Slovenija lotila izkoriščanja tega ogromnega obnovljivega energetskega vira in ali pri tem načrtuje razvoj lokalnih geotermalnih energetskih samooskrb.

Vlada v svojem odgovoru poslancu Francu Trčku ugotavlja, da v geotermalni energetski bilanci Slovenije približno polovico energije prispevajo plitve geotermalne toplotne črpalke, polovico pa raba termalne vode, kar skupaj predstavlja okrog 0,4 % vse primarne energije oz. okrog 5 % vseh OVE. V letu 2014 se je na 32 lokacijah pridobilo 15,5 ktoe toplote iz termalne vode, geotermalne elektrike ne pridobivamo. Največ energije se je uporabilo za individualno ogrevanje prostorov, sledi ogrevanje rastlinjakov, balneologija in kopanje, daljinsko ogrevanje in klimatizacija. Napoved  o rasti po AN OVE predvideva 35 % povečanje pridobljene energije do leta 2020, ob čemer bi izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih tehnoloških sistemov lahko bistveno pripomoglo k doseganju tega cilja.

Zaradi naravnih danosti je najbolj utemeljen pospešen razvoj rabe geotermalne toplote z geotermičnimi energetskimi viri (to pomeni tudi reinjekcijo) za individualno ogrevanje prostorov, ogrevanje rastlinjakov in daljinsko ogrevanje mest. Slednje je ekonomično izvedljivo le na območju gostejše poselitve z večjim številom končnih uporabnikov in prilagojenih (običajno novejših) zgradb, medtem ko so rastlinjaki samostojni objekti in kot taki neodvisni od stopnje poseljenosti. Bistveno je, da začnejo investitorji v omenjene rabe upoštevati stroške izgradnje in obratovanja reinjekcijske vrtine že v fazi načrtovanja investicije. Z omenjenega vidika se vsekakor podpira razvoj lokalnih geotermalnih energetskih samooskrb.

Kljub spodbujanju izrabe obnovljivih virov energije, je finančnih spodbud za izkoriščanje geotermalnih virov malo, zasebni investitorji pa (pre)redki. Za sofinanciranje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo bodo na voljo sredstva v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike  v obdobju 2014-2020 (OP EKP 2014−2020). V načrtu imamo izdelati omenjeno strategijo ter se vključiti v mednarodni projekt Geothermal ERA-NET, ki ima za cilj najti usklajene skupne aktivnosti  upravljavskih agencij in direktoratov udeleženih držav na področju razvoja potenciala in rabe geotermalne energije za izboljšanje položaja geotermalnega sektorja. V okviru projekta bi tako lahko prispevali k izdelavi demonstracijskega projekta za reinjekcijsko vrtino v Sloveniji.

Vir: MzI