Energetska bilanca Republike Slovenije 2010 (EBRS) prikazuje tok oskrbe, transformacije in porabo vseh virov energije. EBRS 2010 prikazuje energetske podatke za realizirano leto 2008, oceno za leto 2009 (zaradi ocenjenih podatkov za polovico oziroma zadnjo četrtino leta 2009 v času izdelave bilance) ter napoved za leto 2010.

Nadaljuje se trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečuje pa se delež rabe obnovljivih virov energije in odpadkov ter proizvodnja električne energije iz fotonapetostnih sončnih elektrarn.

Podlaga za izračunane količine biodizla v letu 2010 je 5 % referenčna energijska vsebnost biodizla v energijski vrednosti porabljenih fosilnih goriv (motornega bencina in dizelskega goriva), danih na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil na podlagi Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil, upoštevajoč povprečne energijske vrednosti goriv v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003.

V skladu s 16. členom Uredbe o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil Ministrstvo za okolje in prostor vsako leto pripravi poročilo o rabi biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji za preteklo leto, ki ga sprejme Vlada RS, in je nato poročano Evropski komisiji. V poročilu so navedeni tudi sprejeti ukrepi spodbujanja rabe biogoriv. 

V letu 2010 bo za proizvodnjo električne energije za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije porabljenih 391.500 ton rjavega premoga iz RTH.

Potrebne količine virov energije v letu 2010 in primerjava s predhodnim letom, so sledeče:

1. Bruto domača poraba energije na ravni primarne oskrbe z energijo bo znašala 292,6 PJ in bo manjša za -3,6 % v primerjavi s predhodnim letom. Pridobljena bo iz: 4003,2 kt lignita (-3,1 % v primerjavi s predhodnim letom), 957,3 kt rjavega premoga (-0,8 %), 55,5 kt črnega premoga in antracita (+1,8 %), 42 kt koksa (+0,0 %), 1103,8 milijonov Sm3 zemeljskega plina (+0,7 %), 2274,7 kt naftnih derivatov (-11,0 %),  61,7 PJ jedrske toplote (-0,2 %), 25,4 PJ obnovljivih virov energije z odpadki (+10,7 %), 14758,2 TJ hidro energije (-13,6 %) ter 320 GWh električne energije (2,4 % bruto porabe) iz uvoza. Republiki Hrvaški bo oddano 2695 GWh (polovica proizvodnje NEK na pragu).

2. Končna poraba bo znašala 205 PJ in bo manjša za -4,2 % v primerjavi s predhodnim letom. V  energetske namene bo porabljeno 198,6 PJ (-4,3 %) v neenergetske namene pa 6,4 PJ (+0,6 %). V predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 61,0 PJ (rast  +0,3 % in delež 30,7 %), v prometu 74,7 PJ (-6,9 %, 37,6 %) in v ostali porabi 62,9 PJ (-5,5 %,  31,7 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 47,6 %, sledijo: električna energija (20,7 %), zemeljski plin (15,6 %), obnovljivi viri energije (OVE) (10,3 %), toplota (3,9 %), trdna goriva (1,5 %) in neobnovljivi industrijski odpadki (NIO) (0,4 %).

3. Končna poraba električne energije bo znašala 11408,8 GWh in bo večja za 1,4 % v primerjavi s predhodnim letom. V industriji bo porabljeno 5433,5 GWh (+2,1 % v primerjavi s predhodnim letom), v prometu 165 GWh (+6,5 %) in v ostali porabi 5810,3 GWh (+0,7 %).

4. Končna poraba zemeljskega plina bo znašala 922,2 milijonov Sm3 in bo večja za 0,7 % v primerjavi predhodnim letom. V energetske namene bo porabljeno 818,7 milijonov Sm3 (+0,3 %) v neenergetske namene pa 103,5 milijonov Sm3 (+3,5 %).

5. Končna poraba utekočinjenega naftnega plina bo znašala 77,3 kt in bo manjša za 2,6 % v primerjavi s predhodnim letom. V prometu (avtoplin) bo porabljeno 4,9 kt (+27,6 %).

6. Končna poraba naftnih derivatov in biogoriv v prometu vključuje 1069,1 kt dizelskega goriva (-10,0 % rast v primerjavi s predhodnim letom), 537,2 kt motornega bencina neosvinčenega (-10,0 %), 31,0 kt petrolejskega goriva za reaktivne motorje (+4,4 in 93,1 kt biodizla (+143,9 %).

7. Končna poraba daljinske toplote bo znašala 7800,5 TJ in bo večja za +1,5 % v primerjavi s predhodnim letom.

8. Bruto domača poraba obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2010 znašala 24605,7 TJ, industrijskih odpadkov neobnovljivih (NIO) pa 805,5 TJ. V primerjavi s predhodnim letom bo količina energije iz OVE večja za +10,6 %, iz NIO pa  za +15,1 %. V strukturi prevladuje 80,6 % delež biomase (+1,3-% rast v primerjavi s predhodnim letom). Sledijo: biodizel 13,5_% (rast +143,9 %), industrijski odpadki neobnovljivi (NIO) 3,2 %    (+15,1 %), deponijski plin 1,5 % (+4,0 %), plin iz čistilnih naprav 0,6 % (+10,0 %) in fotonapetostna sončna energija (SE) 0,06 % (+86,0 %).

9. Emisije škodljivih snovi bodo v letu 2010 manjše v primerjavi s predhodnim letom. Emisije  SO2 bodo manjše za 4,3 %,  CO2 za 0,7 % in NOx za 9,6 %. Izračune emisij je opravil ARSO. Iz ekoloških razlogov se z leti povečuje delež (uvoženih) goriv z znižano vsebnostjo žvepla. Raba premoga v transformaciji poteka le še v velikih kuriščih termo energetskih objektov (s čistilnimi napravami) za pridobivanje električne energije in toplote. Glede kakovosti zunanjega zraka je problem zlasti prekomerno onesnaževanje zraka z delci PM10 in dušikovimi oksidi NOx. K emisijam delcev PM10 pomembno prispeva izgorevanje lesne biomase v domačih kuriščih, izgorevanje dizelskega goriva v prometu in viri v industriji. K emisijam dušikovih oksidov NOx največ prispeva izgorevanje goriv v prometu in izgorevanje goriv v energetiki.

10. Energetska odvisnost Republike Slovenije v letu 2010 bo 50,6 odstotna. Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih zmogljivosti, bo morala Slovenija tudi v letu 2010 več kot polovico svojih potreb po energiji pokriti z uvoženimi viri energije (v celoti črni premog in antracit, koks in naftni proizvodi ter 99,7 odstotkov vsega potrebnega zemeljskega plina).

Povezava na celotni dokument - Energetska bilanca RS za leto 2010