Predlog zakona temelji na ureditvi oskrbe z električno energijo, kot je določena že v Energetskem zakonu, vendar zaradi prenosa Direktive 2019/944/EU obsega številne novosti.

V I. poglavju o splošnih določbah so poleg definicij izrazov v zakonu urejeni tudi temelji organizacije na področju oskrbe z električno energijo. Definirane so elektroenergetske dejavnosti in razdeljene na tržne in regulirane, pri čemer se regulirane dejavnosti izvajajo kot gospodarske javne službe. Opisani so osnovni odnosi na trgu električne energije in načelo reguliranega dostopa tretje strani do sistema, pa tudi glavne značilnosti pogodbe o uporabi sistema in pogodbe o dobavi električne energije, ki temelji na dosedanji ureditvi odprtih in zaprtih pogodb.

Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. To poglavje podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov.

Kot posebno novost je treba omeniti pravico do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo trgu. Predlog zakona pa hkrati tudi varuje končne odjemalce, saj jih mora dobavitelj pred sklenitvijo take pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Agencija za energijo ima kot regulativni organ na področju električne energije dodatne pristojnosti v zvezi s spremljanjem pogodb z dinamičnimi nabavnimi cenami. Novost je tudi pravica vseh odjemalcev, da sklenejo pogodbo o dobavi hkrati z več dobavitelji. Ta pravica je bila doslej dopuščena le največjim odjemalcem.

Pomembna novost za končne odjemalce je tudi uvedba novega akterja, ki odjemalcem nudi izvajanje energetskih storitev. Zakon ga imenuje agregator, predvidena pa je tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju z neodvisnim agregatorjem, brez soglasja dobavitelja ali elektrooperaterja. Zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg električne energije, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja.

Dodatna novost, ki jo ureja predlog zakona, so aktivni odjemalci, torej odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, pa je bil njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Predlog zakona v celoti in ne glede na izvor električne energije ureja aktivne odjemalce. Tem odjemalcem zakon zagotavlja, da lahko brez nesorazmernih ali diskriminatornih zahtev vstopajo na trg in da zanje ne veljajo nesorazmerne omrežnine.

Pomembna novost so tudi energetske skupnosti državljanov, ki jih zakon ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer pa člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Predlog zakona zahteva, da za energetske skupnosti državljanov veljajo nediskriminatorni, pravični, sorazmerni in pregledni postopki plačila omrežnine in vstopa na organiziran trg električne energije.

Pomembno področje, ki nadgrajuje obstoječo ureditev, je tudi nadaljnji razvoj naprednega merjenja. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabljati napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz predloga zakona in Priloge II k Direktivi 2019/944/EU. Predlog zakona ureja pravico uporabnikov sistema, da na reguliran način pridobijo podatke o svoji oddaji in odjemu električne energije, pa tudi pravice drugih oseb do dostopa do teh podatkov. Ker ti podatki vsebujejo tudi osebne podatke, predlog zakona ureja zahteve glede varstva teh osebnih podatkov.

Sicer kratko poglavje o proizvodnji električne energije določa bistvene novosti glede energetskega dovoljenja. Za izdajo tega dovoljenja so določeni novi pogoji, poleg tega pa predlog zakona določa, da se energetsko dovoljenje izda za določen čas v primerjavi s sedanjo ureditvijo, po kateri se energetsko dovoljenje izda za nedoločen čas. Pomemben je člen, ki nalaga smiselno uporabo vrste določb iz poglavja o razmerjih s končnimi odjemalci tudi v razmerju med proizvajalci in dobavitelji, ki energijo od njih odkupujejo, saj bodo razpršeni mali proizvajalci v odnosu na večje dobavitelje v podobnem odnosu kot odjemalci. Dodano je celo podpoglavje, ki ureja način izvajanja dela Uredbe (EU) 2019/943 o mehanizmih za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti. Zakon v zvezi s tem določa izvajalce posameznih nalog, ki jih predvideva Uredba  (EU) 2019/943.

Povsem nova je ureditev pravil za izmenjavo podatkov in koordinacijo pri izvajanju storitev prožnosti, ki jih podrobneje uredita elektrooperaterja in operater trga v svojih splošnih aktih. Ta pravila morajo zagotavljati določene funkcionalnosti izmenjave podatkov, ki jih določa predlog zakona.

Vir: MZI