Namen Zakona o oskrbi s plini (ZOP) je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini.

Zakona o oskrbi s plini predstavlja nov zakon, ki je nastal na podlagi razdelitve veljavnega Energetskega zakona (EZ-1) na več zakonov po zaključenih vsebinah. Zakon vsebinsko samostojno ureja celotno področje oskrbe s plini. Nekatere določbe predloga zakona so enake določbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom izboljšanja določb na osnovi izkušenj pri izvajanju zakona.

Zakon tako določa pravila delovanja trga s plinom, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave  plina, skupaj z določbami za varstvo odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije plina, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe s plinom in druga vprašanja oskrbe s plinom. Zakon bolj podrobno določa dejavnosti plinskega gospodarstva in razširja uporabo na vse vrste plinov, vključno z vodikom, če jih je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih prek njega prenašati.

Nova je obveznost operaterjev sistema, da pripravijo načrt prilagoditve za prevzem plinov iz obnovljivih virov v sistem, ki vsebuje analize potenciala in interesa proizvodnje plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema, potrebne tehnične prilagoditve sistema za prevzem plina in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti.

Nove so določbe povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema, predvsem na distribucijskem nivoju. V povezavi s prevzemom plina v sistem od proizvajalcev plina  se dopolnjuje zakonska ureditev bilančne sheme, tako da se tudi za prevzemna mesta določa obveznost njihove vključitve v bilančno skupino na podlagi sklenjene odprte pogodbe, ki določa bilančno pripadnost posameznega odjemnega in prevzemnega mesta.

Več novosti vsebuje poglavje o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Dodane so potrebne določbe za izvajanje solidarnostnega mehanizma pomoči držav članic EU v primeru motene oskrbe s plinom, ki so komplementarne predvidenim bilateralnim sporazumom na tem področju.

Dodatno so v zakon vnesena določila o izvajanju nujnih ukrepov pri oskrbi s plini v primeru, ko je oskrba s plinom motena do te mere, da je potrebno za vzdrževanje delovanja plinskega sistema izvajati neprostovoljno zmanjševanje ali prekinitev dobave plina. Krizni plin se zagotovi z omejevanjem oskrbe domačih odjemalcev, solidarnostni plin pa lahko država kupi v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med sosednjimi državami EU na osnovi bilateralnih sporazumov.

Vlada je predlog zakona poslala v Državni zbor Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Vir: MZI