Na zasedanju Konference pogodbenic konvencije, ki je potekalo konec minulega leta v Parizu, je bilo sprejeto besedilo Pariškega sporazuma o okrepitvi globalnega odziva na spremembo podnebja. Pariški sporazum je bil nato v imenu Slovenije podpisan aprila letos na sedežu OZN v New Yorku.

Sporazum začne veljati trideseti dan po datumu, ko najmanj 55 pogodbenic konvencije, katerih ocenjeni skupni delež emisij pomeni  najmanj 55 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, deponira svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Med pogodbenicami konvencije so vse države članice EU in ločeno tudi EU. Pariški sporazum bo nadomestil Kjotski protokol iz leta 1997 z veljavnostjo za obdobje 2008 - 2012 in amandma k protokolu (t.i. Doha amandma Kjotskega protokola) z veljavnostjo za obdobje 2013 - 2020. Uporabljati se bo začel po letu 2020.

Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 °C glede na predindustrijsko raven.

V sklepu vlade o podpisu Pariškega sporazuma je poudarjeno, da Slovenija deli stališče EU in držav članic, da nov globalni podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnostni razvoj in ogljično nevtralno gospodarstvo in družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, ki vključuje vse države pogodbenice konvencije.

Več o Pariškem sporazumu

Vir: MZZ