V besedilo so vključene le nujne spremembe, povezane z implementacijo dveh evropskih direktiv, ustavne odločbe ter smernic za državno pomoč za okolje in energijo.

Evropska komisija (EK) je Sloveniji leta 2016 poslala uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa drugega odstavka 13. člena Direktive 2010/31/EU. Razlog za to je, da ob sprejemu Energetskega zakona komisija še ni jasno opredelila tolmačenje tega dela direktive. Da bi direktivo pravilno prenesli, je treba Energetski zakon dopolniti tako, da bodo morali energetske izkaznice namestiti tudi lastniki in najemniki stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to, ali so te stavbe v lasti javnih organov oz. jih ti uporabljajo, ter da bo energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki je izdan na podlagi Energetskega zakona, bo v skladu s spremembo zakona dopolnjen s točnimi klasifikacijami objektov, na katere naj bi se dodatna obveznost nanašala.

V skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta o energetski učinkovitosti se z novelo zakona dodaja nov pomen izraza, ki navaja, da »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov, 50 odstotkov odvečne toplote, 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh prej navedenih virov. Pomen izraza, ki je določen v direktivi, je manj zahteven, kot je bilo to preneseno v Energetski zakon. Ker so analize pokazale, da je predpisana zahteva zaradi ciljev in posledično zahtevanih investicij do leta 2020 v trenutni situaciji postala težko stroškovno opravičljiva, se predlaga uskladitev z zahtevo, navedeno v direktivi.

Ustavno sodišče RS je odločilo, da je bila osma alineja prvega odstavka 59. a člena Energetskega zakona v neskladju z ustavo. Ta je določala, da se kot pravica graditi šteje tudi izjava investitorja, da je vročil lastnikom zemljišča ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice ali stavbne pravice v javno korist in odločbo pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oz. potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba dodati še postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oz. pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku (gre za spremembo 475. člena Energetskega zakona).

Slovenski prag za podeljevanje pomoči elektrarnam na obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) v obliki zagotovljenega odkupa je 1 MW, kar je treba znižati na 500 kW za proizvodne naprave, ki  bodo vstopile v podporno shemo po novem postopku iz 373. člena Energetskega zakona. To je ena od zavez, ki jo je Slovenija dala EK, ki je v postopku priglasitve spremembe sheme državnih pomoči potrdila to spremembo. Znižanje praga za podeljevanje podpore v obliki zagotovljenega odkupa na 500 kW je uskladitev Enrgetskega zakona in na njegovi podlagi uvedene podporne sheme za elektriko iz OVE in SPTE s Smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020.

Vir: MZI