Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z električno energijo Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 30. 6. 2023 obsegala 3663 enot s skupno nazivno močjo 395 MW, kar predstavlja približno 10% vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Konec junija 2023 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 55 enot manjše kot konec leta 2022. V šestih mesecih leta 2023 je v podporno shemo vstopilo 11 novih proizvodnih naprav (skupne nazivne moči 11,9 MW), ki so bile izbrane na javnih pozivih Agencije za energijo.

V prvi polovici leta 2023 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 355,3 GWh skupaj izplačanih skupaj 58,5 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-6-2023 je evidentirana za 23% manjša proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 5,7 milijonov EUR (brez DDV) več sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - junij 2023 znašala 164,6 EUR/MWh in je bila za 44% večja kot v enakem obdobju leta 2022. Razlog so bistveno nižje višine obratovalnih podpor zaradi visokih referenčnih tržnih cen električne energije v letu 2023. Okoli 400 naprav ima višjo referenčno ceno od referenčnih stroškov, kar pomeni da te naprave za proizvodnjo niso prejele podpore.

Za prvo polovico leta 2023 je bila po podatkih Agencije RS za okolje značilna nadpovprečna visoka temperatura zraka in precej več padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo nekoliko manjše od dolgoročnega povprečja.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - junij 2023 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,4 GWh,
• sončne elektrarne    →  20,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 104,7 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  1,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 36,7 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  3,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 23,7 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  32,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 185,1 GWh,
• druge naprave              →  1,4 mio EUR za proizvodnjo v višini 3,7 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-6-2022 je v obdobju 1-6-2023 evidentiran znaten padec (-80%) proizvodnje iz hidroelekrarn, za 67% manjša proizvodnja iz elektrarn na biomaso, za 28% manjša iz sončnih elektrarn, za 11% manjša iz bioplinskih elektrarn in za 4% manjša proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva. Glede na strukturo proizvodnje so v prvem polletju 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 52% deležem, sledijo sončne elektrarne z 29%, bioplinske elektrarne z 10% in elektrarne na biomaso s 7% deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v prvi polovici leta 2023 napram enakemu obdobju leta 2022 za 11% višja. V obdobju 1-6-2023 je bilo izplačanih za 131% več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, kar je posledica višjih cen podpor zaradi dviga referenčne cene zemeljskega plina. Za vse ostale vire je bilo izplačanih manj podpor kot v primerljivem obdobju leta 2022 (hidroelektrarne 82% manj, sončne elektrarne 30% manj, bioplinske elektrarne 54% manj, elektrarne na biomaso 39% manj sredstev). Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v prvem polletju 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 55%, sledijo sončne elektrarne s 35% deležem, elektrarne na biomaso s 5% in bioplinske elektrarne z 2% deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen