Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore Borzen, d.o.o. je leto 2023 zaznamoval upad proizvodnje zaradi visokih referenčnih cen električne energije ter odhodov iz sistema podpor zaradi zaključka prejemanja podpor. Celotna izplačila v letu 2023 so sicer presegla podatek izplačil v letu 2022, vendar so pod ravnijo povprečja zadnjih petih let. Zaradi spremenjenih referenčih cen nekatere proizvodne naprave kljub proizvodnji niso prejemale podpore.

Za leto 2023 je bila po podatkih Agencije RS za okolje značilna nadpovprečna visoka temperatura zraka in več padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, tudi trajanje sončnega obsevanja je bilo nekoliko večje od dolgoletnega povprečja.

V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2023 uvrščenih skupaj 3560 elektrarn s skupno nazivno močjo 386,5 MW, kar predstavlja približno 10% vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Konec leta 2023 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 158 enot manjše glede na stanje konec leta 2022.

Za celotno subvencionirano proizvodnje električne energije v višini 675,8 GWh je bilo v letu 2023 skupaj izplačanih za 107,3 mio EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V letu 2023 je bila evidentirana za 16% nižja količina proizvedene električne energije kot v letu 2022, izplačanih pa 12,6 milijonov EUR več podpor kot leta 2022. Povprečna višina podpore na proizvedeno enoto električne energije je v letu 2023 znašala 158,7 EUR/MWh, kar je za 34% več kot leto poprej. Znaten dvig referenčnih cen zemeljskega plina je povzročil dvig višin podpor za SPTE enote na zemeljski plin, ki dosegajo polovico skupne proizvodnje celotne sheme.

Glede na tip proizvodne naprave so v letu 2023 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 2,0 GWh,
• sončne elektrarne    →  40,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 206,9 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  2,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 70,3 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  6,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 47,5 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  54,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 342,5 GWh,
• druge naprave              →  2,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 6,6 GWh.

V primerjavi z letom 2022 je bil v letu 2023 evidentiran znaten padec (-87%) proizvodnje iz hidroelekrarn, za 61% manjša proizvodnja iz elektrarn na biomaso, za 21% manjša iz sončnih elektrarn, za 11% manjša iz bioplinskih elektrarn in za 8% večja proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva. Glede na strukturo proizvodnje v letu 2023 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva z 51%, sledijo sončne elektrarne s 31% deležem, bioplinske elektrarne z 10% in elektrarne na biomaso s 7% deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

V letu 2023 je bilo izplačanih za 122% več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, kar je posledica višjih cen podpor zaradi dviga referenčne cene zemeljskega plina. Za vse ostale vire je bilo izplačanih manj sredstev za podpore: hidroelektrarne 83% manj, sončne elektrarne 23% manj, bioplinske elektrarne 50% manj in elektrarne na biomaso 21% manj. Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v letu 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 51%, sledijo sončne elektrarne z 38% deležem, elektrarne na biomaso s 6% in bioplinske elektrarne z 2% deležem vseh izplačanih podpor.

Podrobnejši letni statistični podatki o podporni shemi glede na tip naprave za obdobje od leta 2004 dalje so objavljeni v statistični časovni vrsti.

Vir: Borzen