Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2023 znašala 141 PJ in je bila za 7 % večja kot v letu 2022. Največji delež predstavlja jedrska energija s 43 %, sledijo obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) z 36 % in energija iz trdnih goriv (premog) z 21 %. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52,4 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza. Energetska odvisnost je znašala 47,6 %, kar je slabih pet odstotnih točk manj kot leta 2022.

Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije ter spremembe zalog je bilo v letu 2023 za oskrbo z energijo na razpolago 256,7 PJ, kar je 4 % manj kot leto prej. V strukturi oskrbe z energijo so v letu 2023 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 35 %, delež jedrske energije je znašal 24 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 21 %, delež premoga 12 % in delež zemeljskega plina 11 %.

Energija, namenjena končni rabi, je v letu 2023 znašala 190,9 PJ, kar je 5 % nižje kot leto pred tem. Največji delež energije (41 %) je bil leta 2023 porabljen v prometu, kjer se je poraba znižala za 6 % glede na leto 2022. Naslednji porabnik je sektor predelovalne industrije z gradbeništvom z 24 % deležem v letu 2023, kjer je bila poraba za 9 % manjša kot leta 2022. Sledijo gospodinjstva z 22 % (poraba v letu 2023 je bila nižja za 2 %), storitvene dejavnosti 9 % in drugi porabniki s 3 % deležem. V letu 2023 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi z 46 %, sledili so električna energija z 23 %, obnovljivi viri energije s 15 %, zemeljski plin z 12 %, toplota s 3 % in trdna goriva z 1 % deležem.

V letu 2023 je energija, namenjena končni rabi v gospodinjstvih, znašala 43,4 PJ, kar je 1 % manj kot leto prej. Največji (60 % delež) je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledili so poraba za razsvetljavo in električne naprave (19 %) in ogrevanje sanitarne vode (17 %). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa 1 %. V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s 34 %, sledili so električna energija z 33 %, ekstra lahko kurilno olje z 9 %, zemeljski plin z 8 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s 6 %, utekočinjen naftni plin z 2 % in sončna energija z 1 % deležem.

V letu 2023 so se poleg energetske odvisnosti izboljšali tudi drugi energetski kazalniki. Končna poraba na prebivalca je v letu 2023 znašala 2,15 toe, kar je 6 % manj kot leta 2022. Za enak odstotek je bila v letu 2023 nižja tudi poraba električne energije na prebivalca, ki je znašala 5836 kWh.

Podrobnejše informacije

Vir: SURS