Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb določa, da morajo biti stavbe, zgrajene po 31. decembru 2020, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske; za nestanovanjske javne stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, zahteva začne veljati že dve leti prej.

Direktiva je v nacionalno zakonodajo prenešena preko Energetskega zakona (EZ-1), ki v 330. členu opredeljuje zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Izraz »skoraj nič-energijska stavba« v tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

331. člen zakona vladi nalaga obveznost sprejema akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe (AN sNES) in podrobneje opredeljuje njegovo vsebino ter način poročanja Evropski komisiji. Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe vključuje cilje ter programe in ukrepe za doseganje teh ciljev, pa tudi kadrovske in finančne vire za izvedbo teh programov in ukrepov. Vlada v tem načrtu oblikuje tudi politiko in ukrepe za spodbuditev energetske sanacije obstoječih stavb v skoraj nič-energijske.

Slovenija je v prvi polovici leta 2014 pripravila analizo stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost stavb, ki dajejo tudi strokovno podlago za tehnično definicijo skoraj nič-energijske stavbe. Predvideno je, da bo tehnična definicija skoraj nič-energijske stavbe predpisana v okviru posodobitve tehničnega predpisa o energijski učinkovitosti stavb, načrtovane za leto 2015. Za potrebe teh vsebin smo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ustanovili »Strokovni svet za energetsko učinkovitost stavb«, kjer so vključeni različni deležniki iz tega področja. Predlog akcijskega načrta je bil preučen v okviru tega strokovnega sveta.

Definicija skoraj nič-energijske stavbe je opredeljena izhajajoč iz strokovnih podlag za postavitev stroškovno optimalnih minimalnih zahtev za energijsko učinkovite stavbe in na podlagi pregleda stanja in potencialov za skoraj nič-energijsko gradnjo in prenovo stavbnega fonda. Analizirani so bili trije tipi stavb: enostanovanjska stavba (vključuje enostanovanjsko stavbo z največ dvema stanovanjema), večstanovanjska stavba ter nestanovanjska stavba (pisarniška stavba oz. administrativno upravna stavba).

Strokovne podlage za oblikovanje tehnične definicije skoraj nič energijske stavbe zajemajo tako novogradnje kot celovito prenovo obstoječih tipskih stavb.

Akcijski načrt predvideva, da bo do leta 2018 celovito energetsko prenovljenih 123.000 m² javnih stavb, 84.126 m² javnih stavb pa bo skoraj nič-energijskih novogradenj. Do leta 2020 je predvidena skoraj nič-energijska prenova 2.257.000 m² enostanovanjskih stavb in 649.000 m² večstanovanjskih stavb, ter 267.500 m² novogradenj enostanovanjskih stavb in 649.000 m² novogradenj večstanovanjskih stavb. Akcijski načrt vsebuje tudi vmesne cilje za leti 2015 in 2018.

Skladno s 5. členom Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti bodo stavbe javnih organov predstavljale zgled ostalemu stavbnemu fondu. AN sNES določa tudi cilje za javne stavbe osrednje vlade, za katere je od leta 2014 potrebno zagotoviti letno 3 % prenovo skupne tlorisne povšine stavb, ki so v lasti in rabi osrednje vlade.

Osnutek "Nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN sNES)" je odprt za javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko komentarje na osnutek dokumenta posreduje najkasneje do 20. novembra 2014.

Podrobnejše informacije