Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z elektriko Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 30. 9. 2023 obsegala 3631 enot s skupno nazivno močjo 392 MW, kar predstavlja približno 10% vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Konec septembra 2023 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 87 enot manjše kot konec leta 2022.

V treh četrtinah leta 2023 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 502,9 GWh skupaj izplačanih skupaj 82,3 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-9-2023 je evidentirana za 18% manjša proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 4,6 milijonov EUR (brez DDV) več sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - september 2023 znašala 163,7 EUR/MWh in je bila za 29% večja kot v enakem obdobju leta 2022. Razlog so nižje višine obratovalnih podpor zaradi visokih referenčnih tržnih cen električne energije v letu 2023. Okoli 400 naprav ima referenčno tržno ceno višjo od skupnih referenčnih stroškov, kar pomeni da te naprave za proizvodnjo niso prejele podpore. Izrazit dvig referenčnih cen zemeljskega plina je povzročil dvig višin podpor za SPTE enote na zemeljski plin, ki dosegajo skoraj polovico skupne proizvodnje sheme.

Za opazovano obdobje leta 2023 je bila po podatkih Agencije RS za okolje značilna nadpovprečna visoka temperatura zraka in precej več padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, tudi trajanje sončnega obsevanja je bilo nekoliko večje od dolgoletnega povprečja.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - september 2023 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,8 GWh,
• sončne elektrarne    →  36,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 191,7 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  1,8 mio EUR za proizvodnjo v višini 53,7 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  4,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 35,0 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  37,6 mio EUR za proizvodnjo v višini 215,9 GWh,
• druge naprave              →  2,0 mio EUR za proizvodnjo v višini 4,9 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-9-2022 je v obdobju 1-9-2023 evidentiran znaten padec (-81%) proizvodnje iz hidroelekrarn, za 61% manjša proizvodnja iz elektrarn na biomaso, za 18% manjša iz sončnih elektrarn, za 11% manjša iz bioplinskih elektrarn in za 1% manjša proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva. Glede na strukturo proizvodnje so po treh četrtinah leta 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 43% deležem, sledijo sončne elektrarne z 38%, bioplinske elektrarne z 11% in elektrarne na biomaso s 7% deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v obdobju januar - september 2023 napram enakemu obdobju leta 2022 za 6% višja. V obdobju 1-9-2023 je bilo izplačanih za 107% več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, kar je posledica višjih cen podpor zaradi dviga referenčne cene zemeljskega plina. Za vse ostale vire je bilo izplačanih manj podpor kot v primerljivem obdobju leta 2023 (hidroelektrarne 74% manj, sončne elektrarne 22% manj, bioplinske elektrarne 53% manj, elektrarne na biomaso 28% manj sredstev). Za vetrne elektrarne zaradi negativnih cen za obratovalne podpore ni bilo prejetih faktur za izplačila. Glede na strukturo izplačil so v treh četrtinah leta 2023 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva z 46%, sledijo sončne elektrarne z 44% deležem, elektrarne na biomaso s 6% in bioplinske elektrarne z 2% deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen