Da bi zagotovila, da v prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo nobena regija ne bi razvojno zaostala, je Evropska komisija (EK) decembra 2017 predstavila »Platformo o premogovnih regijah v prehodu«. Platforma je ključni del pobude za premogovne in ogljično-intenzivne regije v prehodu, ki je bila predstavljena kot nezakonodajni element zakonodajnega svežnja »Čista energija za vse Evropejce«. Njena glavna naloga je krepitev zmogljivosti, priprava podpornih gradiv ter povezovanje deležnikov. Februarja 2019 je EK ustanovila tudi sekretariat, ki je odgovoren za vodenje dogodkov in srečanj platforme, tehnično podporo in pripravo gradiv.

Na dogodek v Šoštanju so bili vabljeni člani delovne skupine Vlade Republike Slovenije za pripravo ukrepov za prestrukturiranje premogovnih regij in člani operativne delovne skupine Ministrstva za infrastrukturo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstev, občin, energetskih podjetij, sindikatov, nevladnih organizacij, regionalnih razvojnih agencij ter Gospodarske zbornice Slovenije. Delegacijo EK je vodil vodja kabineta podpredsednika EK Maroša Šefčoviča, Juraj Nociar. Delegacijo so sestavljali še predstavniki generalnih direktoratov EK za energijo, okolje, regionalno in mestno politiko, podnebno politiko, raziskave in inovacije ter Podporne službe za strukturne reforme.

V uvodnem nagovoru je državni sekretar iz Ministrstva za infrastrukturo mag. Bojan Kumer poudaril pomen priprave ukrepov, s katerimi bi se v Sloveniji izognili slabim izkušnjam iz tujine. Zadeva je za Slovenijo pomembna tudi iz vidika priprave strategij, ki bodo usmerile potrebne odločitve za izstop iz premoga in priprave Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Predstavil je nekatere že sprejete odločitve v zvezi z delom Republike Slovenije v okviru platforme in ključne strateške dokumente na področju energetike, ki jih bo Slovenija sprejela v naslednjih letih.

Šef kabineta podpredsednika EK Juraj Nociar je v svojem nagovoru opozoril, da lahko EK v procesu prestrukturiranja igra vlogo pomočnice, glavna odgovornost pa je še vedno na državah oz. regijah samih, kar je bilo tudi ključno sporočilo srečanja. Poudaril je tudi, da EK nudi pomoč v obliki bilateralnega sodelovanja (v okviru nacionalnih skupin), ter pri pripravi nacionalnih strategij prestrukturiranja premogovnih regij, akcijskih načrtov ter implementaciji specifičnih projektov. Ostali predstavniki EK so nato predstavili različne možnosti črpanja finančnih sredstev, kot so kohezijski, strukturni in inovacijski skladi, Obzorje 2020, ipd.

V okviru srečanja so se zvrstile tudi predstavitve vabljenih ostalih udeležencev srečanja.

Podrobnosti

Vir: MZI