Izdajanje potrdil o izvoru sta pred letom 2009 že zahtevali  tako Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kot tudi Direktiva 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje.

Direktiva 2009/28/ES razveljavlja direktivo 2001/77/ES, zato je le-ta v 1. členu črtana in nadomeščena z direktivo 2009/28/ES. Novosti, ki ju je prinesla Direktiva 2009/28/ES v drugem in tretjem odstavku 15. člena sta, da je mogoče potrdila o izvoru uporabiti le v 12 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje zadevne enote energije, za katero je bilo izdano potrdilo, ter da so po novem  potrdila o izvoru standardne velikosti 1 MWh. Zaradi te uskladitve, ki je bila izvedena že v zadnji spremembi Energetskega zakona EZ-E, je potrebno uskladiti tudi podzakonski predpis. Predlog za spremembo uredbe zato usklajuje določbe za potrdila o izvoru glede standardne velikosti, njihove veljavnosti in  možnosti v zvezi z njihovo uporabo za proizvajalce električne energije.

V uredbi je bilo določeno, da je potrebno pri obeh vrstah proizvodnih naprav (tj. na OVE in SPTE) meriti bruto proizvodnjo električne energije. Pri proizvodnih napravah OVE ni potrebe po podatku o bruto proizvedeni električni energiji, ker se ugotavlja le, če je energija proizvedena iz OVE, kar potrjuje deklaracija, in je vedno vsa energija, ki gre v omrežje, upravičena do potrdil o izvoru. Zato v predlogu spremembe predlagamo, da se potrdila o izvoru izdajajo za proizvodne naprave OVE za neto, za proizvodne naprave SPTE pa za bruto proizvedeno električno energijo, kar je tudi skladno z evropskimi predpisi.