Državna sekretarka mag. Andreja Jerina je uvodoma predstavila dogajanje na Svetu EU za okolje, ki je potekal 3. marca 2014. Tokratno zasedanje sveta je bilo namreč vsebinsko zelo pomembno in zahtevno, saj sta bili na dnevni red med drugim uvrščeni ključni temi, ki bosta dolgoročno pomembno vplivali na naše življenje, in sicer: politična razprava glede novega podnebno-energetskega zakonodajnega okvirja do leta 2030 in razprava o ozelenitvi evropskega semestra. Ob robu zasedanja je potekalo tudi srečanje članic skupine Green Growth Group (med njimi je tudi Slovenija).

Člani sveta so po predstavitvi Podnebno-energetskega okvirja 2030 razpravljali o predlogu stališča RS do tega dokumenta, ki ga bo v teh dneh obravnavala tudi Vlada RS. Slovenija skladno s predlogom podpira predlagani 40 % cilj zmanjšanja emisij znotraj  EU do 2030 (glede na 1990) pod pogojem, da bo ta cilj razdeljen na sektorje in države na način, ki bo stroškovno učinkovit in ne bo pomenil nesorazmernega bremena za Slovenijo ter bo upošteval vidik ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva v mednarodnem okolju. Slovenija je nadalje naklonjena ohranitvi sedanje strukture treh podnebno energetskih ciljev (zmanjšanje emisij, povečanje deleža obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti), pri čemer je potrebno pri postavitvi nacionalnih ciljev ustrezno upoštevati specifike držav, v primeru Slovenije so to omejitve, ki izhajajo iz visokega deleža emisij iz prometa ter potenciala, ki izhaja iz velikih ponorov ogljika v gozdovih. Člani sveta so po daljši razpravi izrazili strinjanje s predlogom stališča RS. Največ razprave je bilo sicer namenjeno očitkom, da bi podnebni izzivi terjali večjo ambicioznost EU glede cilja omejevanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Vir: MKO