Energetska učinkovitost je zaradi številnih pozitivnih učinkov eden osrednjih razvojnih ciljev Evropske unije. Direktiva o energetski učinkovitosti in Energetski zakon aktivno vlogo pri uresničevanju teh ciljev dajeta tudi vsem dobaviteljem energentov, ki morajo pri končnih odjemalcih zagotoviti obvezne prihranke energije, opredeljene za posamezno leto.

Aktualne vidike s tega področja so med drugim predstavili predstavniki Agencije za energijo, Ministrstva za infrastrukturo, Eko sklada in Instituta Jožef Stefan.

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, je v pozdravnem nagovoru poudarila pomen energetske učinkovitosti, in sicer ne samo zaradi doseganja zakonskih zahtev, temveč predvsem zaradi zagotavljanja trajnostne rabe energetskih virov in izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo. Agencija za energijo je v letu 2015 prvič postala pristojna za zbiranje podatkov o doseženih prihrankih zavezancev in za njihovo preverjanje.

Mag. Mojca Vendramin iz Ministrstva za infrastrukturo je predstavila zakonsko podlago izvajanja obveznega doseganja prihrankov energije v Sloveniji. Slovenija si je skladno s 3. členom Direktive o energetski učinkovitosti postavila cilj izboljšanja energetske učinkovitosti na ravni primarne energije, ki v letu 2020 ne sme preseči 7,125 mio. toe (82,86 TWh). Drugi cilj Direktive je vsako leto doseči nove letne prihranke v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem s strani vseh distributerjev energije. Predstavila je izpolnjevanje obveznosti doseganja prihrankov energije v letih 2014 in 2015 s strani zavezancev ter sistem nadzora in preverjanja prihrankov energije s strani Eko sklada in Agencije za energijo. Eko sklad na terenu preveri izvedbo 0,25 % izvedenih ukrepov znotraj posameznega javnega poziva, Agencija za energijo pa je pooblaščena, da kot neodvisni organ, spremlja in preverja dosežene prihranke končne energije dobaviteljev energije in bo preverila 2,5-5 % izvedenih ukrepov.

Mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, je predstavil ključne finančne mehanizme za spodbujanje naložb, med katere spadajo ugodna posojila, subvencije (nepovratne finančne spodbude in pomoči), dejavnosti ozaveščanja javnosti in brezplačna energetska svetovanja za občane v okviru mreže ENSVET. Še posebej je poudaril, da so še javni pozivi še odprti in finančne spodbude še na voljo.

Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut Jožef Stefan, je predstavila strokovno ozadje oblikovanja metod za izračun prihrankov energije. Preko zgodovine nastajanja metod je poudarila nepogrešljivost spremljanja učinkov izvajanja ukrepov kot sestavni del načrtovanja in izvajanja energetsko podnebnih politik. S pomočjo primera metode za izračun prihrankov pri razsvetljavi je prikazala razlike pri rezultatu med dvema pristopoma. Izračun na podlagi normiranih vrednosti je poenostavljen zaradi lažje uporabe metode, ima manjšo možnost napak, a manjšo objektivnost pri ocenjevanju prihrankov. Izračun na podlagi projektnih podatkov omogoča večjo objektivnost pri ocenjevanju prihrankov, a je zanj potrebnih več vhodnih podatkov, kar poveča možnost napak. Večinoma se uporabljajo metode na podlagi normiranih vrednosti. Cilj je vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal boljšo kakovost zbranih podatkov in s tem tudi boljše spremljanje izvajanja ukrepov.

Dr. Mojca Kokot Krajnc iz Agencije za energijo je v svoji predstavitvi omogočila vpogled v doseganje prihrankov zavezancev v letu 2015. Poročilo o doseženih prihrankih je v letu 2015 oddalo 183 zavezancev. Ti so v tem letu presegli obvezen prihranek (125,66 GWh) za 376 GWh. Najmanjši delež energije so prodali dobavitelji trdnih goriv, ki so skupaj dosegli le 0,64 % prihranka energije. Največ prihrankov je bilo doseženih z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v prometu, pri čemer so se dobavitelji tekočih goriv posluževali ukrepa dodajanja aditivov pogonskim gorivom. Govorila je tudi o izvajanju preverjanja doseženih prihrankov, ki poteka na naključno izbranih ukrepih, s pomočjo dokazil, ki jih pozvani zavezanci posredujejo agenciji. V primeru ugotovljene nepravilnosti agencija obvesti Inšpektorat za energijo, ki izvede nadzor in odloči o zadevi. Predstavila je še novosti pri poročanju doseženih prihrankov in razlike med sedanjim in bodočih obrazcem za poročanje.

Kot zadnji je nastopil Luka Komazec iz podjeta GGE, d.o.o., ki se ukvarja s celovito ponudbo na področju zagotavljanja prihrankov energije. Z lastnim znanjem in razpoložljivimi sredstvi podizvajalcev oziroma dobaviteljev izvajajo vse faze projekta, od izdelave projektne dokumentacije, gradnje, dobave in montaže opreme, zagona, testiranja in poskusnega obratovanja, do šolanja naročnikovega osebja in spremljanja objekta v garancijski in po-garancijski dobi.

Na koncu strokovnega srečanja so bila na vrsti vprašanja udeležencev. Največ pozornosti je bilo namenjenih vprašanjem povezanih s prakso zagotavljanja ciljnih prihrankov energije in kako uporabiti metodološke postopke za njihov izračun. Udeleženci so izpostavili tudi nejasnosti glede sodelovanja več zavezancev pri ukrepih zagotavljanja prihrankov energije in kako to sodelovanje dokazovati. Pomembno je tudi poznavanje alternativnih možnosti zavezancev, ki sami ne morejo doseči zahtevanih prihrankov, zato je bilo tudi temu namenjeno precej pozornosti.

Predstavitev - mag. Mojca Vendramin

Predstavitev - mag. Hinko Šolinc
Predstavitev - mag. Barbara Petelin Visočnik
Predstavitev - dr. Mojca Kokot Krajnc