Vlada RS je na 114. redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Zavarujmo svojo prihodnost - Podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe.
Republika Slovenija pozdravlja objavljeno Sporočilo Komisije o priporočenem novem podnebnem cilju do leta 2040 in poudarja nujnost začetka razprave o njegovi določitvi ter ukrepih za uresničevanje. Slovenija podpira nov podnebni cilj do leta 2040, ki določa neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za najmanj 90 % glede na izhodiščno leto 1990. Slovenija pri tem poudarja, da mora biti cilj določen na podlagi najboljše razpoložljive znanosti ter ustrezno slediti krivulji za dosego podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050, kot tudi upoštevati izsledke in priporočila Globalnega pregleda stanja, ki se je zaključil na Podnebni konferenci COP28. Slovenija se zavzema za nadaljnjo vodilno vlogo EU na področju blaženja podnebnih sprememb in tudi prilagajanja nanje.
Slovenija podpira obstoječo tristebrno arhitekturo podnebnih ciljev, pri čemer si želi zmanjšati število in podrobnosti sektorsko specifičnih podciljev na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Pri doseganju podnebnega cilja do leta 2040 bodo morali prispevati vsi sektorji, z večjo pozornostjo na tistih z najmanjšim napredkom, kot je promet, oziroma tistih, kjer je izziv zmanjševanja toplogrednih plinov še posebej zahteven zaradi narave dejavnosti, kot je kmetijstvo. V tem kontekstu bo treba okrepiti prizadevanja v primerjavi z ukrepi do leta 2030, hkrati pa zagotoviti ustrezne evropske podporne strukture za izpolnjevanje obveznosti. Viri, napori, razvoj in inovacije morajo biti usmerjeni v stroškovno in emisijsko najprimernejše oz. najučinkovitejše rešitve za zmanjšanje emisij TGP ob upoštevanju pravičnega prehoda. Slovenija bo ob tem zagovarjala tudi pravično razdelitev bremen med državami članicami, pri čemer je treba pri določanju nacionalnih ciljev in preoblikovanju solidarnostnih mehanizmov novega podnebno-energetskega svežnja ustrezno upoštevati nacionalne specifike, kot so visok delež emisij iz prometa ter obseg energetsko intenzivne industrije v gospodarski strukturi.
Vir: MOPE
© 2012 - 2024 Portal Energetika