V skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti mora vsaka država članica določiti sistem obveznosti energetske učinkovitosti, s katerim zagotovi, da distributerji energije oziroma podjetja za maloprodajo energije vsako leto dosežejo prihranke energije v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem. V Sloveniji bomo en del te zaveze dosegli z obveznostmi dobaviteljev energije, drug del pa preko spodbud Eko sklada.

Energetski zakon (EZ-1) namreč določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih. Nova Uredba o zagotavljanju prihrankov energije določa obdobje in višino prihrankov končne energije, način izračuna prihrankov energije, porazdelitev prihrankov energije po posameznih letih določenega obdobja ter vrste energetskih storitev in ukrepov za doseganje prihrankov energije.

Od leta 2015 dalje tako distributerji ne bodo več dosegali prihrankov energije s pomočjo sredstev zbranih s prispevkom URE, pač pa z njihovimi lastnimi sredstvi, prispevek pa bo namenjen za spodbude Eko sklada. Pri tem so v največji dopuščeni meri upoštevane oziroma uporabljene izjeme, ki jih dopušča Direktiva o energetski učinkovitosti, tako da bodo zavezanci za doseganje prihrankov in posredno odjemalci energije, ukrep začeli uporabljati postopoma.

Ta Uredba določa tudi višino prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti za izvajanje programa Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za izboljšanje energetske učinkovitosti. To predstavlja drugo polovico prihrankov energije na podlagi obveznosti Direktive o energetski učinkovitosti. Z Uredbo se bo zagotovilo toliko sredstev, kolikor je potrebnih, da bo Eko sklad spodbudil investicije v ukrepe učinkovite rabe energije v takšnem obsegu, da bomo zagotovili izpolnitev zahtev 7. člena Direktive, kar pomeni 262 GWh novih prihrankov energije letno. Tako bo s predlaganim prispevkom glede na projekcije rabe energije na leto zbranih med 37 in 40 mio EUR.

Z izvedenimi ukrepi v stavbah se bodo stroški za ogrevanje vsako leto zmanjšali za novih 30 mio EUR. Podatki tudi pokažejo, da so vlaganja v učinkovito rabo energije smiselna tudi z nacionalnega vidika, saj je prihranjena energija večinoma cenejša od proizvedene energije. Poleg tega se bo z zbranimi sredstvi preko Eko sklada letno spodbudilo okrog 200 mio investicij v energetsko sanacijo stavb, kar predstavlja 2.000 neposrednih delovnih mest. Ker pa gre za investicije z visokim delež domače dodane vrednosti, to po ocenah pomeni približno še enkrat toliko posrednih zaposlitev v proizvodnji opreme in naprav (gradbeni materiali, stavbno pohištvo, režija…).

Sredstva se zagotavljajo s plačilom prispevka k ceni električne energije, toplote in goriv za povečanje energetske učinkovitosti, ki so ga dolžni plačevati vsi končni odjemalci dobavitelju energije oziroma goriv. Višina prispevka je določena tako, da bo do leta 2017 vsaka kilovatna ure energije, ne glede na to v kakšni obliki je, enakomerno obremenjena. Končni odjemalci sredstva v obliki prispevka k ceni energije oziroma goriv plačujejo operaterju, kjer ta obstaja, pri drugih energentih pa dobavitelju energije oziroma goriv, le ta pa jih nakazuje Eko skladu.

Nova uredba skladno z Direktivo o energetski učinkovitosti širi krog zavezancev za plačevanje energetske učinkovitosti na vse odjemalce energije (vključno z zavezanci, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi kuponi-ETS zavezanci).

Skupno povečanje prispevka pri električni energiji in plinu v letu 2015 glede na leto 2014 bo 7 mio EUR, od tega bodo ETS zavezanci obremenjeni s 4,8 mio EUR. Za ne-ETS sektor bodo cene električne energije višje za 0,22 %, za plin pa 0,34 %. Za ETS sektor se bo cena električne energije povišala za 0,84 %, za plin pa 1,5 %.

Strošek industrije zaradi prispevka URE bo lahko v celoti povrnjen, saj bodo dobavitelji energije ob upoštevanju njihovega specifičnega stroška doseganja prihrankov energije in glede na njihove obveznosti izvajali spodbude v investicije za učinkovito rabo energije v višini med 5 in 15 mio EUR. Industrija pa bo nedvomno eden ključnih prejemnikov teh spodbud. S temi ukrepi bo spodbujenih nadaljnjih 20 do 40 mio EUR investicij, predvsem pa bo dosežena učinkovitejša raba energije v podjetjih, kar bo na dolgi rok prineslo prihranke energije in pomembno prispevalo k konkurenčnosti industrije. Spodbude preko distributerjev tudi ne bodo predstavljale državne pomoči, tako da je to za industrijo dodatna olajšava oz. je ne omejuje pri koriščenju drugih mehanizmov spodbud.

Podrobnješe informacije in cenik prispevka

Vir: MZI