Resolucija podaja ključne cilje in politične usmeritve za vključitev dolgoročne miroljubne rabe jedrske energije v energetsko, raziskovalno, visokošolsko in druge nacionalne strategije, predvsem pa za dolgoročno in varno obratovanje obstoječih jedrskih objektov ter vzpostavitev odprtega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki.

Namen resolucije je zagotoviti okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Resolucija zavezuje k transparentnemu, jasnemu in vključujočemu procesu oblikovanja zakonodaje in politike miroljubne rabe jedrske energije, ki temelji na izkušnjah, znanstvenih raziskavah, varnostnih standardih ter podpori javnosti. Hkrati prepoznava potrebo po posodobitvi delujočega jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov, tudi inštitucij šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, regulatorja, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti z namenom pospešitve priprav novih jedrskih  investicij.

Prvi osnutek resolucije je bil pripravljen novembra 2023, sledila je javna obravnava in številna druga usklajevanja, tako na vladi kot z vsemi parlamentarnimi strankami.

Predlog resolucije jedrsko energijo označuje kot stabilen vir energije, ki lahko zagotovi velike količine energije, ki zaradi nizkih emisij toplogrednih plinov igra pomembno vlogo pri razogljičenju družbe. Zaradi elektrifikacije in digitalizacije družbe ter odmika od fosilnih goriv se bo raba električne energije do leta 2050 bistveno povečala, po nekaterih ocenah bi se lahko celo podvojila. Ker bomo najkasneje do leta 2033 zaprli Termoelektrarno Šoštanj, bi se lahko slovenska odvisnost od uvoza elektrike močno povečala.

V prenovljeni resoluciji je poudarjeno, da je jedrska energija tudi strateški vir energije, ki zagotavlja energetsko neodvisnost, s tem pa tudi varnost.

Širitev jedrskega programa omenja predvsem v smislu izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2, ki bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Resolucija podpira širitev uporabe jedrske energije tudi z malimi modularnimi reaktorji, a ne kot alternativo JEK 2.

Resolucija poudarja tudi pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, pri čemer bo treba za razvoj nacionalnega jedrskega programa pravočasno zagotoviti zadostno število kompetentnih kadrov in prilagoditi programe izobraževanj.

Glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki resolucija podpira vključevanje v mednarodne povezave na področju razvoja. Predlaga tudi spremembo zakonodaje, ki bo sledila potrebam novih jedrskih tehnologij po skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, če bo to potrebno.

Predvidena je tudi priprava posebnega zakona, če bi se izkazalo, da potrebujemo učinkovitejše vlaganje v jedrske novogradnje. Hkrati pa resolucija nalaga tudi pregled različnih modelov financiranja v jedrske novogradnje, pri čemer je pomembno, da se koristi in tveganja porazdelijo med različne deležnike. Nalaga pa tudi pregled možnosti za soinvestitorstvo pri jedrskih novogradnjah.

Resolucija poudarja tudi pomen transparentnosti in ničelno stopnjo toleranco do korupcije ter poleg ustaljenega nadzora nad jedrskimi investicijami predvideva tudi neodvisni in civilni nadzor.

Spodaj najdete vse dokumente vezane na resolucijo; med drugim so objavljeni odgovori na pripombe, prejeti v postopku javne obravnave, skupaj z ustrezno argumentacijo s strani Kabineta predsednika vlade RS in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Povezani dokumenti:

• Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« – predlog za javno obravnavo, november 2023;
• Predlog resolucije - sprejeto na Vladi RS, marec 2024
• Odgovori na pripombe iz javne obravnave, maj 2024

Vir: Kabinet predsednika Vlade RS, MOPE