Pogodba o energetski listini (PEL) je večstranski trgovinski in naložbeni sporazum, ki se uporablja v energetskem sektorju. Podpisana je bila leta 1994, veljati pa je začela leta 1998. Vsebuje določbe o zaščiti naložb, trgovanju z viri energije in energenti ter njihovem tranzitu, pa tudi mehanizme reševanja sporov.

Omenjena listina je po treh desetletjih od obstoja ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, zato se je Vlada RS danes odločila, da Državnemu zboru predloži v soglasje pobudo za odstop od te energetske listine.

PEL je skozi leta začela izgubljati na pomenu. Širitev EU in nadaljnja evropska integracija sta omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Prav tako je razvila pravila državnih pomoči, okoljskih standardov, finančnih mehanizmov, investicijsko pravo, kakor tudi zakonodajo na področju varstva konkurence. Eden izmed pomembnejših vidikov zastarelosti trenutne pogodbe je tudi institut reševanja naložbenih sporov. 26. člen PEL tako omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.

Junija letos je bil po več letnem procesu pogajanj sicer dosežen načelni dogovor o posodobitvi PEL, ki bo predmet glasovanja na 33. Konferenci podpisnic energetske listine, 22. 11. 2022. Republika Slovenija ocenjuje, da predlog posodobitve prinaša nekatere pomembne prilagoditve in spremembe, vendar te niso dovoljšne. Slovenija tako ne glede na izplen Konference napoveduje odstop od PEL.

Ne glede na odstop od PEL pa bo Republika Slovenija ohranila status opazovalke v okviru Konference podpisnic energetske listine, saj si želi tudi v nadaljnje spremljati delovanje PEL. Republika Slovenija prav tako ostaja podpisnica Mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.

Vir: MZI