Državni zbor je na današnji izredni seji soglasno sprejel paket zakonov, ki jih je vlada pripravila v luči aktualnih zaostrenih razmer na energetskih trgih. Gre za novele zakona o oskrbi s plini, zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter zakona o poroštvu za posle na trgu elektrike in plina.
Interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki bo veljal do konca leta 2025, je Državni zbor sprejel s 56 glasovi za in nobenim proti. Zakon temelji na štirih stebrih – zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Temeljni cilj zakona je povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.
S 63 glasovi za in nobenim proti je bil sprejet poroštveni zakon za energetska podjetja, po katerem bo država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnostnih sredstev za trgovanje z elektriko in nakup plina zunaj EU-ja. Poroštva so namenjena družbam Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija z vertikalno povezano družbo Gen-I in Geoplin, ki bodo upravičena do poroštva države v vrednosti 80 odstotkov obveznosti od najetih posojil.
Kot tretji v paketu je bil s 83 glasovi za in nobenim proti podprt vladni predlog novele zakona o oskrbi s plini, ki ureja stanje na trgu s plini zaradi zaostrenih energetskih razmer. Novela dopolnjuje pojme z dopolnitvijo gospodinjskega odjemalca. Določa "odjemalca osnovne oskrbe", kjer poleg gospodinjskega in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva oz. skupnega gospodinjskega odjemalca. Za prostovoljo izbiro odjemalca je kot obvezna ponudba pri vseh dobaviteljih uvedena osnovna oskrba s plini, ki jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Za primer, kadar dobavitelj zaradi zaostrenih pogojev poslovanja preneha poslovati, je eveden institut "nadomestne oskrbe s plinom" kot začasna storitev oskrbe odjemalca osnovne oskrbe, dokler ta ne pridobi novega dobavitelja. Z dopolnilom je v noveli zakona razširjena definicija zaščitenih odjemalcev na skupne gospodinjske odjemalce, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, tako da bodo ti po novem upravičeni do nadomestne in osnovne oskrbe. Zakon prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za izmenjavo podatkov na trgu s plinom med sistemskim operaterjem in dobavitelji plina.
Vir: MZI, STA
© 2012 - 2024 Portal Energetika