Novica

Sprejet Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada RS je na 132. redni seji sprejela Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030, ki določa ukrepe za doseganje večje energetske učinkovitosti, predvsem s pomočjo digitalizacije postopkov na področju energetskih pregledov.

Energetska učinkovitost je med stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja toplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov v rabi bruto končne energije. Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam ter pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost v gospodarstvu je med ključnimi deli nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V okviru tega je predvidena reforma, ki se nanaša na novelacijo vladnega akcijskega načrta za vzpostavitev modela upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu, ki je vključena v Akcijskem načrtu upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu.

Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu zajema ukrepe, ki se bodo izvajali od leta 2024 do leta 2030 in se nanašajo na učinkovito rabo energije v gospodarstvu. Cilj je bistveno zmanjšati porabo energije, kar pomeni tudi zmanjšanje stroškov za energijo. To bo prispevalo tudi k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo, večji konkurenčnosti gospodarstva in preko investicij na tem področju k novim delovnim mestom.

Veliko možnosti za učinkovito rabo energije je v industriji,  z uvajanjem energetsko učinkovite industrijske opreme, boljšim zagotavljanjem informacij za mala in srednje velika podjetja ter z uvedbo sistemov za energetske preglede in upravljanje.

Poleg tega akcijski načrt določa ukrepe, namenjene spodbujanju večje transparentnosti, predvsem s pomočjo digitalizacije postopkov na področju energetskih pregledov. To bo omogočilo boljši vpogled v potenciale gospodarstva in finančno vrzel, kar je potrebno za zagotovitev hitrega ter učinkovitega zelenega prehoda, kot to določajo cilji Slovenske industrijske strategije 2021–2030 ter Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije.

Z akcijskim načrtom bo Slovenija izpolnila tudi mejnik iz Načrta za okrevanje in odpornost. Finančni viri za izvedbo ukrepov so zagotovljeni v že sprejetih in potrjenih programih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, Kohezijske politike 2021–2027 in Sklada za podnebne spremembe.

Vir: MGTŠ


© 2012 - 2024 Portal Energetika