Razvojni načrt je izdelan na podlagi novih spoznanj, usmeritev nacionalne in evropske energetske politike in predstavlja nadaljevanje izvajanja razvojnega načrta za obdobje od leta 2019 do 2028. Osnovno izhodišče za izdelavo načrta je Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki ga je februarja 2020 sprejela Vlada Republike Slovenije.

Razvojni načrt za obdobje 2021 do 2030 opredeljuje vlaganja v distribucijski sistem v skupni višini 4.211,6 mio EUR evrov, pri čemer naj bi delež novogradenj znašal 62 %, delež rekonstrukcij za povečevanje obstoječih zmogljivosti pa 34 % vseh predvidenih sredstev. Preostala sredstva (4 % vseh sredstev) predstavljajo naložbe v projektno dokumentacijo in odkup infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje GJS distribucijskega omrežja.

Zaradi omejitev pri zagotavljanju finančnih virov pri nosilcih izvajanja GJS distribucijski operater je velik del načrtovanih sredstev predvidenih iz naslova evropskih sredstev ali drugih sredstev iz državnega proračuna. Izdelovalec načrta SODO ocenjuje, da bo z lastnimi sredstvi (amortizacija, donos in druga lastna sredstva) mogoče zagotoviti finančna sredstva v višini 833 mio EUR, z dolgoročnim zadolževanjem pa še dodatnih 640 mio EUR, kar znese skupaj 1,473 milijarde evrov oz. 34 % vseh načrtovanih virov. Za realizacijo večine preostalih načrtovanih naložb v razvojnem načrtu v višini 2,736 milijarde evrov so predvidena EU sredstva, čigar delež se glede na dinamiko vlaganj z leti povečuje in v celotnem desetletnem obdobju predstavlja 65 %  vseh načrtovanih virov.

Dejavniki, ki bodo v največji meri vplivali na delovanje distribucijskega operaterja in pogodbene izvajalce nalog distribucijskega operaterja v naslednjem desetletnem obdobju, so znatna dotrajanost omrežja in nekaterih ključnih elementov, ranljivost omrežja ob naravnih ujmah, zahteve po uvajanju novih tehnologij, nudenje novih storitev za uporabnike, digitalizacija distribucijskega sistema, uvedba sistema naprednega merjenja, priključevanje razpršenih virov, priključevanje polnilnic za električna vozila in priključevanje toplotnih črpalk.

Zagotavljanje ustreznih kapacitet v elektrodistribucijskem omrežju bo mogoče doseči z ustrezno širitvijo in krepitvijo sistema in vlaganji v napredne tehnološke rešitve - aktivne elemente omrežja. Poleg ustrezno vodenih naprav za proizvodnjo, shranjevanje in rabo energije med aktivne elemente omrežja uvrščamo tudi transformatorje s spremenljivo prestavo med SN in NN omrežjem s funkcijo samodejnega vzdrževanja napetostnega profila v NN omrežju in zaščitne in stikalne elemente, ki s ciljem preprečevanja preobremenitev, zagotavljanja ustreznih napetostnih profilov in zmanjševanja izgub omogočajo sprotno spreminjanje konfiguracije omrežja.

Pri načrtovanju razvoja infrastrukture električnih omrežij je najpomembnejši dejavnik konična obremenitev, katere razvoj ima kratkoročno drugačno dinamiko kot razvoj odjema energije. Za naslednje obdobje bo množična elektrifikacija prometa in uporaba električne energije za ogrevanje povzročila dodatno rast koničnih obremenitev, zato bodo za obvladovanje porabe in proizvodnje električne energije potrebna intenzivna investicijska vlaganja v distribucijsko omrežje in vlaganja na področju aktivnega upravljanja omrežja.

Podrobnosti

Vir. SODO