Gradnja pretočno akumulacijske HE Krško z največjo močjo 42 MW, nameščenimi tremi cevnimi agregati z instaliranim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo 4.600 m3/s ter povprečno letno proizvodnjo 144 GWh, se je začela 27. novembra 2007, od 2. aprila 2013 pa poteka enoletno poskusno obratovanje.

»Gradnja HE Krško je bila predvsem zaradi nedostopnosti levega brega, omejenega in ozkega prostora v rečni dolini, bližine pomembnih prometnic in globokih izkopov v dolomitni hribini izjemno zahtevna in težja od gradnje predhodnih elektrarn,« je poudaril Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o. (HESS), ki skrbi za energetski del gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Vrednost energetskega dela naložbe je znašala 95 mio EUR, kar je 93 % predvidenih sredstev.

HE Krško bo v slovenski elektroenergetski sistem prispeva približno 1 % trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. S polno avtomatizacijo ter daljinskim vodenjem bo elektrarna obratovala samostojno brez posadke.

Ravno tako zahteven je bil infrastrukturni del naložbe, ki poteka pod okriljem Javnega podjetja Infra d.o.o.. Vrednost izgradnje infrastrukturnih ureditev za HE Krško je znašala 70 mio EUR. Večina infrastrukturnih ureditev na akumulacijskem bazenu HE Krško je zaključenih. V obsegu vodnih ureditev so po besedah direktorja Infre mag. Vojka Sotoška predvideni še izgradnja protipoplavnega zidu na desnem bregu Save in dodatne ureditve iz naslova HE Brežice. Povečan obseg gradnje lokalne infrastrukture se pričakuje v drugi polovici leta 2013, ko je načrtovan pričetek gradnje čistilnih naprav v okoliških krajih z vso pripadajočo infrastrukturo ter rekonstrukcija in sanacija Zasavske ceste v Brestanici v dogovoru z Direkcijo RS za ceste.

Hkrati s HE Krško je bila odprta tudi obvoznica Krško, kjer je glavno vlogo prevzela Direkcija RS za ceste. Gradnja obvoznice se je začela leta 2009 z izgradnjo mostu in krožišča pri HE Krško. Zaradi obsežne gradnje je bila gradnja obvoznice, kot je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije DRSC, razdeljena v sedem etap. Dodatno je bilo potrebno zgraditi še 2,5 km obvoznice do priključka pri tovarni Vipap in krožno križišče na visokovodnem nasipu pred prehodom na bodoči tretji most čez Savo. Do leta 2016 so predvidene še naslednje etape, ki vključujejo izgradnjo mostu v Žadovinku, izgradnjo nove cestne povezave od mostu do Merkurja in obvoznico Žadovinek, je še pojasnil Willenpart.

V gradnjo obeh projektov je bila ves čas pomembno vpeta tudi občina Krško. Pri tem je sledila ciljem, ki bi okoliškim krajem lahko prinesli dolgoročne koristi, gradnja obvoznice in dveh novih mostov je ravno rezultat občinske pobude. "Nova prometna ureditev bo ne le sprostila promet v Krškem, ampak bo tudi dobro izhodišče za izgradnjo medmestne povezave Krško – Brežice, ki bo dodatno prispevala k pretočnosti prometa," je poudaril mag. Miran Stanko, župan občine Krško.

Po besedah slavnostne govornice predsednice vlade mag. Alenke Bratušek so med pomembnejšimi nacionalnimi cilji s področja energetike poleg zniževanja izpustov toplogrednih plinov tudi zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo in spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije. "Otvoritev HE Krško zaradi dodatne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov predstavlja velik mejnik za Posavje in Slovenijo, izgradnja infrastrukture s protipoplavno zaščito ter ureditvijo brežine reke pa večjo varnost za prebivalce", je poudarila premierka. Predsednica vlade je ob koncu nagovora vsem, ki so sodelovali pri teh pomembnih infrastrukturnih podvigih, čestitala in dejala, da je njihovo delo "dokaz, da je mogoče z dobrimi idejami, načrtovanjem in strokovno izvedbo tudi v času gospodarske krize premagati ovire in ustvarjati dodano vrednost."