Minister Samo Omerzel je poudaril, da je danes za večino držav značilna odvisnost energetske preskrbe s fosilnimi gorivi, ki ima negativne posledice tako na podnebne spremembe kot tudi na naraščajočo uvozno odvisnost. Energetika predstavlja osnovo za zdravo gospodarstvo. Je živ organizem, pravi kardiosistem gospodarstva. Ker Slovenija porabi 40 odstotkov energije v prometu, je po njegovem prihodnost pri nas povezana tudi z elektrifikacijo prometa.

Da bi uspeli izpolniti zadane cilje do leta 2050, ki so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov od 80 do 95 %, potrebujemo jasno usmeritev. Zato smo že pričeli s pripravo Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi te usmeritve podal. Prejšnji predlog novega nacionalnega energetskega programa je bil zagotovo preobsežen in se je tudi ustavil na točki javne obravnave pred odhodom na potrditev v parlament. V obliki, kakršni je bil, niti ni imel možnosti, da bi zaživel. Minister je poudaril, da se odločitve in vsebinske  usmeritve pri oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije ter Državnega razvojnega energetskega načrta  na  ministrstvu za infrastrukturo in prostor sprejemajo na osnovi konkretnih številk.

Minister Omerzel je izpostavil nekaj dejstev, za katera meni, da so ključnega pomena pri razpravi o Energetskem konceptu Slovenije.

Slovenija je geostrateško vpeta v prostor srednje Evrope tako na prometnem kot na energetskem področju. To je dejstvo in ga moramo pri pripravi dolgoročnih strategij razvoja vsekakor upoštevati. To velja tako na plinskem kot elektroenergetskem področju. Energetska infrastruktura je osnova za gospodarski razvoj države in nemotena življenja državljanov. V današnji družbi smo nenadomestljivo odvisni od energije in pred tem si ne moremo in ne smemo zakrivati oči. Potreben je čim širši prehod iz fosilnih goriv na nizkoogljične vire. To mora v veliki meri veljati tudi za promet. Vse to bo za sabo verjetno potegnilo povečano povpraševanje po električni energiji in moramo temu primerno pripraviti tudi našo vizijo razvoja energetike. Zato pa "Energetski koncept" ne sme biti le strategija energetskega sektorja, pač pa mora biti eden od stebrov razvojne gospodarske strategije. Treba bo namreč odgovoriti na vprašanje, kako bomo zadovoljili potrebe po energiji, po drugi strani pa tudi spodbujati tehnološki razvoj. Povpraševanje po energetskih tehnologijah ob razvoju in omejenih naravnih virih bo vse večje, in če bomo te tehnologije bolj ali manj uvažali, bomo s tem zamudili veliko priložnosti za sam gospodarski razvoj. Zato moramo poskrbeti tudi za sam razvoj energetskih tehnologij, izdelkov in storitev.

Ne znamo si predstavljati tega prehoda brez uporabe obnovljivih virov in jedrske energije, konkretno pa bo na to vprašanje odgovoril "Energetski koncept Slovenije". Upamo, da bomo tudi pri oblikovanju Energetskega koncepta sledili načelu prof. MacKaya, ki pravi, da je čas, da nehamo kričati in se začnemo pogovarjati. O številkah in dejstvih.

Zavedati pa se je treba, da so investicijski cikli za energetsko infrastrukturo precej dolgi. Tako moramo gledati celoten industrijski cikel vlaganj in naš koncept nas mora pripeljati vsaj do leta 2050. Gre za dolgoročne cilje, ki pa jih moramo pričeti realizirati kaj kmalu, da bomo imeli od njih koristi pred letom 2050.

Minister je napovedal, da bo v Tokiu  soorganizator investicijske konference, kamor je povabil celotno energetsko industrijo, da se predstavijo s svojimi projekti. Slovenija je na poti dobrih projektov v energetiki, ki bodo s pravimi strateškimi partnerji prepoznani v mednarodnem okolju.

Na strateški energetski konferenci je na omizju s svojim prispevkom sodeloval tudi Danijel Levičar, generalni direktor direktorata za energijo.