WEC je v svojem poročilu Energy Trilemma Index 2017 pokazal na napredek vseh držav pri vseh elementih t. i. energetske trileme, torej na področjih energetske varnosti, dostopnosti energije in okoljske trajnosti. Od skupno 125 ocenjevanih držav jih je najvišjo oceno, trojni AAA, prejelo le osem, lani na primer 13. Na vrhu lestvice so Danska, Švedska, Švica, Nizozemska, Velika Britanija, Nemčija, Norveška, Francija, Nova Zelandija in Slovenija. Slovenija je prejela tudi drugo najvišjo oceno na področju energetske varnosti in se uvrstila takoj za Dansko. Luksemburg je dobil najvišjo oceno za dostopnost energije, Filipini pa za okoljsko trajnost.

Avtorji poročila Energy Trilemma Index 2017 so s pregledom rezultatov na omenjenih treh področjih oblikovali lestvico držav glede na njihovo uspešnost pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega energetskega sistema, ki obenem upošteva tudi načela okoljske trajnosti. V poročilu se poleg tega ocenjuje tudi uspešnost teh držav pri ohranjanju ustreznega ravnovesja med temi tremi kategorijami, kjer najbolj učinkovite države prejmejo oceno AAA.

Kot razkriva poročilo, sta se glede na leto 2000 za 7 % izboljšali dve področji: dostop do električne energije na 85 % in dostop do modernih kuhinjskih aparatov na 74 %. Čista energija pa se izkorišča tudi za zagotavljanje dostopa do energije in gospodarske rasti – obnovljivi viri energije (OVE) so tako v letu 2015 predstavljali že 19,3 % skupne porabe primarne energije. Bolj diverzificirana energetska mešanica z nižjo stopnjo emisij ogljika bo sicer prispevala k večji energetski varnosti in okoljski trajnosti, a bi lahko rast porabe energije, ki naj bi se do leta 2060 povečala za kar 46 %, ta napredek nekoliko omejila.

"Ta rezultat je vsekakor plod uspešnega večletnega dela na področju energetike v Sloveniji. Celotna ocena Energy Trilemma Index je sestavljena iz treh kriterijev - energetska zanesljivost, dostopnost energije in okoljska trajnost. Ti kriteriji so zelo podobni načelom oziroma stebrom Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki so prav tako zanesljivost in konkurenčnost oskrbe z energijo ter podnebna oz. okoljska trajnost. Slovenija bo svojo oceno v naslednjih letih še izboljšala, predvsem z izpolnjevanjem ciljev, ki so zapisani v EKS-u. Nadaljevali bomo z energetsko prenovo stavb, povečevanjem obnovljivih virov energije (OVE) in s pospešenim umeščanjem in izgradnjo hidroelektrarn," je na razglasitvi rezultatov poudaril državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek in dodal, da sta dostopnost in zanesljivost oskrbe z energijo izjemno pomembni za gospodinjstva in konkurenčnost gospodarstva. "To so razlogi, da pri pripravi energetske vizije Slovenije oziroma pri prehodu energetike v večje število manjših in manj predvidljivih OVE ter s tem povezanimi rešitvami v okviru pametnih omrežij, vključno z vprašanjem hranilnikov, posebno pozornost namenjamo vzdržnosti prehoda za državljane in gospodarstvo. V tem smislu bo nadaljnja podpora energetske politike zagotovo usmerjena k tistim ukrepom, ki bodo imeli največje pozitivne makroekonomske in druge družbene učinke, kot so zdravje prebivalcev, konkurenčno in zanesljivo gospodarstvo," je še dejal mag. Potisek ob razglasitvi.

Podrobnejši rezultati za Slovenijo

Vir: MzI