Slovenija je v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključuje vsebinsko povezane reforme in naložbe. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno/pomembno škodovati okolju.

Cilj ukrepa energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2) je povečati energetsko učinkovitost stavb, kjer s celovitimi prenovami načrtujemo vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije na teh stavbah v primerjavi s porabo pred energetsko prenovo. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti stavb bodo prispevale k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) v stavbah za vsaj 70% glede na leto 2005 in deležu vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) kot določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

V okviru naložb se izvajajo energetske prenove stavb javnega sektorja, v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost, komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2), poglavje 1.2.3. Opis reform in investicij in sicer:

1. Stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije covid-19
2. Stavbe izjemnega družbenega pomena zaradi epidemije covid-19

V okviru te naložbe so vključene le celovite prenove stavb, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije in/ali osebe širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je zgolj Republika Slovenija, in ki so v okviru okrevanja po covid-19 posebnega upravnega ali družbenega pomena, ter zagotavljajo optimalno delovanje v primeru ponovitve izrednih situacij v državi, kot je epidemija, in po namembnosti spadajo v enega od naslednjih štirih sklopov stavb:

• Sklop 1: Stavbe, ki so namenjene vzgojno izobraževalnim procesom in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 2: Stavbe, ki so namenjene zagotavljanju kulturnih dejavnosti in varovanja kulturnih dobrin in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 3: Stavbe, ki so namenjene za izvajanje tistih upravnih dejavnosti, katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 4: Stavbe, ki so namenjene izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti ljudi, okolja in premoženja in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja.

Javno povabilo za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »zeleni prehod«, komponente 2: trajnostna prenova stavb (C1 K2) (oznaka: JP EP NOO 2022) je bilo na spletni strani objavljeno 22. 12. 2022.

Do tretjega rok za oddajo vlog, ki je bil 4. 9. 2023, je bilo prejetih devet (9) prijav za projekte. Od tega je pet (5) projektov izpolnjevalo pogoje za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Štiri vloge (4) za projekte niso izpolnjevale pogoja formalne popolnosti, zato so bile s sklepom zavržene. Znesek sofinanciranja na podlagi tretjega roka JP EP NOO 2022 znaša 12.519.404 evrov.

Seznam izbranih projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena za tretje odpiranje je objavljen na spletni strani javnega povabila.

Vir: MOPE