Sprejet je bil splošni pristop Sveta o spremembi direktive o energetski učinkovitosti, ki določa višino prihranka na EU ravni v višini 30 % znižanja primarne energije v letu 2030 glede na projekcijo 2007. Države članice bodo morale določiti okvirne nacionalne cilje v okviru Nacionalnih energetsko podnebnih načrtov do leta 2030 po Uredbi o upravljanju z energetsko unijo, ki bo določala tudi mehanizme za ukrepanje, v primeru, da nacionalni cilji ne bodo zadostovali za doseganje EU krovnega cilja. Potrjen je bil tudi predlog, ki predvideva podaljšanje obvezne sheme prihrankov do leta 2025 z 1,5 % letno stopnjo novih prihrankov, z možnostjo znižanja na manj kot 1,5 % po letu 2025. V okviru tega cilja bodo imele države članice določeno stopnjo fleksibilnosti. Kot upravičeni prihranki se bodo šteli prihranki doseženi z izvajanjem ukrepov po 31. decembru 2020 in do določene mere tudi tisti z dolgotrajnimi učinki. Presežke prihrankov, ki so jih države članice dosegle v obdobju 2014-2021, bodo lahko prenesle v novo obdobje do 2030.

Na zasedanju je bil potrjen tudi splošni pristop za revizijo direktive o energetski učinkovitosti v stavbah. Glede dolgoročne strategije za prenovo stavb je bilo več dopolnitev v smeri bolj natančne določitve elementov strategije, po novem pa bo morala strategija vključevati tudi pogled do 2050. Glede infrastrukture za elektromobilnost bo potrebno v nestanovanjskih stavbah, ki so novogradnje ali se na njih izvaja celovita prenova, zagotoviti, da se pri parkirnih mestih, ki so v stavbi ali del nje, določi vsaj eno parkirno mesto za električna vozila, za vsako tretje parkirno mesto pa je potrebno izvesti predpripravo (instalacije cevi). V primeru stanovanjskih stavb bo potrebno za vsa parkirna mesta zagotoviti predpripravo (instalacije cevi). V primeru sprememb nadgradnje ogrevalnih sistemov ali drugih sprememb v stavbi, se bodo države članice same odločile, ali je potrebno v tem primeru izdati tudi novo energetsko izkaznico.

Državam članicam je bilo s strani predsedstva predstavljeno tudi poročilo o napredku na pogajanjih na preostalih aktih zimskega zakonodajnega svežnja. Na dnevni red zasedanja pa je bila uvrščena tudi politična razprava o povezavah med državami članicami in obravnavi le-teh znotraj zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce«. Pobudo sta dali Španija in Portugalska, ki zahtevata določitev obveznih ciljev na tem področju.

Evropska komisija je predstavila pogajalski mandat za Severni tok II, prihodnje estonsko predsedstvo pa svoj delovni program.

Vir: MzI