Z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 se zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določajo nujni interventni, sanacijski in preventivni ukrepi ter postopki za izvedbo in spremljanje teh ukrepov. Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest.

Četrti del zakona določa začasne ukrepe iz posameznih področij. Začasni ukrepi na področju energetike so usmerjeni v zagotavljanje varnega delovanja energetske infrastrukture za oskrbo s toploto, plinom in električno energijo. Labilna in drseča tla ter zemeljski plazovi lahko resno ogrozijo nadzemno in podzemno energetsko infrastrukturo, zato jo je potrebno urgentno sanirati oziroma nadomestiti z novo na mestih, kjer je to potrebno. Predlagane določbe zakona bodo omogočile, da se varno delovanje energetske infrastrukture čimprej omogoči.

Začasni ukrepi v obnovo v poplavah in plazovih v avgustu 2023 uničene ali poškodovane energetske gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju besedila: GJI) bodo omogočili izvedbo vseh potrebnih del, ki bodo omogočila vzpostavitev energetske GJI v stanje, v katerem se lahko varno uporablja in obratuje. Obnova energetske GJI bo zajemala cevovode za plin in toploto, vode, električne energije pod zemljo, vode na stebrih in tudi obnovo nezahtevnih in manj zahtevnih objektov. Obnova energetske GJI se bo izvajala v obliki vzdrževalnih del v javno korist ali kot gradnja gradnja nadomestitvene energetske GJI.

Vzdrževalna dela v javno korist bodo zaradi spremenjenih razmer na terenu lahko potekala znotraj varovalnega pasu tudi po drugih zemljiščih od tistih, na katerih prizadeti objekti stojijo danes. Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvedejo z izvedbo vseh del, kot jih določa uredba, ki ureja vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike. Dodatno pa zakon daje podlago, da se pri vzdrževalnih delih v javno korist izjemoma lahko uporabi tudi drugačna tehnična rešitev kot je bila uporabljena pri gradnji prvotne energetske GJI, če taka rešitev sega izven obstoječih gabaritov naprav in objektov energetske GJI, vendar ne več kot je potrebno za zagotavljanje varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi. Varnost se v primeru križanja energetske GJI z drugo infrastrukturo ali javnimi površinami zagotavlja s tehničnimi ukrepi, kot so varnostna razdalja, minimalni odmik in podobno.

Gradnja nadomestitvene infrastrukture pomeni umeščanje in gradnjo energetske GJI po nadomestni trasi. Če obnova energetske GJI z vzdrževalnimi deli v javno korist na obstoječi trasi oziroma v varovalnem pasu prvotne energetske GJI zaradi podrtih premostitvenih objektov, sprememb reliefa, npr. plazu ali strukture zemljišča ali zaradi plazenja terena ni mogoča, se energetska GJI lahko umesti po nadomestni trasi, ki je čim bliže trasi prvotne energetske GJI. Nadomestna trasa je od prvotne trase lahko oddaljena toliko, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi.

Po avgustovski poplavah so nekateri objekti popolnoma uničeni in odjem električne energije zaradi poškodb električnih instalacij ter odjem plina zaradi poškodb plinovodnega omrežja sploh ni mogoč. Zakon za vse take odjemalce, pri katerih zaradi posledic poplav in plazov odjem električne energije tehnično ni mogoč oziroma imajo prekinjeno oskrbo s plinom, od 4. avgusta 2023 do ponovne priključitve oziroma oskrbe oprošča plačila vseh postavk na računih za električno energijo in zemeljski plin.

Nekateri sistemi za distribucijo plina oziroma toplote so zaradi posledic poplav tako poškodovani, da odjemalcem ne bo možno zagotoviti dobave pred začetkom ogrevalne sezone. Odjemalci plina in daljinske toplote, katerim zaradi poškodb na energetski GJI kot posledica poplav in plazov plina oziroma toplote na podlagi pogodb o odjemu ni možno dobaviti oziroma zagotoviti do 1. oktobra 2023, imajo pravico do uporabe drugega energenta ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje in o obvezni uporabi energenta za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti. Zakon za te primere predvideva pravico odstopa od pogodb o odjemu, da si bodo odjemalci, ki so zaradi poplav v trenutku ostali brez oskrbe z plinom oziroma toploto, lahko pravočasno zagotovili drug način oskrbe z energijo brez negativnih posledic, ki izhajajo iz obstoječega pogodbenega razmerja.

V zakonu se ureja tudi način obračuna električne energije in omrežnine na dan 14. avgusta 2023, ki je bil določen kot dela prost dan. Skladno s predlogom zakona se ta dan elektrika in omrežnina obračuna po nižji dnevni tarifni postavki (MT).

Za zagotovitev podatkov o odjemalcih električne energije, katerim je v avgustovskih poplavah na objektih nastala škoda, bo distribucijski operater električne energije (SODO) pridobil podatke o povzročeni škodi na posameznih objektih iz centralne zbirke podatkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Na podlagi ocenjene škode za vsak objekt bo SODO končne odjemalce razvrstil v tri skupine (odjemalci z nastalo blago škodo na objektu; prizadeti odjemalci z nastalo hudo škodo na objektu; zelo prizadeti odjemalci s popolnoma uničenim objektom brez odjema). Razvrstitev odjemalcev v skupine je podlaga za izvedbo zakonskih ukrepov (npr. znižanje plačila tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo) in prostovoljnih ukrepov, ki jih izvajajo dobavitelji električne energije z znižano ceno dobavljene električne energije za določeno obdobje.

Vir: MOPE