Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) kot strateški dokument usmerjevalne narave določa razvojne smernice za energetski sektor v Sloveniji, ne pa konkretnih lokacij ali projektov. To velja za vse njegove cilje in področja, vključno s cestnim in železniškim prometom ter razvojem sončne, vetrne in hidroenergije. Lokacije posameznih projektov bodo določene šele v kasnejših postopkih prostorskega načrtovanja in podvržene presoji z okoljskega in drugih vidikov.

Pri pripravi posodobljenega NEPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), v okviru katere je bilo področje hidroenergije podrobno usklajevano s pristojnimi strokovnjaki. NEPN sledi Resoluciji o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS50), ki določa ključne usmeritve za umeščanje hidroenergetskih objektov, kjer je izrecno predvideno, da reka Mura ne bo energetsko izkoriščena.

Okoljsko poročilo k NEPN jasno navaja, da bo izkoriščanje hidroenergetskega potenciala omejeno na reke Drava, Sava, Kamniška Bistrica in Savinja. Poleg tega določa, da imata prenova in tehnološka nadgradnja obstoječih hidroelektrarn prednost pred novogradnjami.  Nove hidroelektrarne z močjo nad 10 MW bodo lahko umeščene zgolj na posebej določenih območjih, kjer bo preverjena njihova skladnost s cilji varstva voda, ekološke povezanosti in zaščite obvodnih habitatov.

Vsakršno povezovanje posodobljenega NEPN z načrti za gradnjo hidroelektrarn na Muri je neutemeljeno.

Vodni potencial reke Mure v Sloveniji ni v nobenem nacionalnem programu ali načrtu evidentiran kot vir proizvodnje električne energije. Nasprotno se na reki Muri ohranjajo vsi naravni hidromorfodinamični procesi na način razširjanja njenega glavnega toka in odpiranja rečnih rokavov, z rečnimi drčami pa se dviguje nivo vode pri majhnih pretokih. S tem se bogatijo podzemne vode rečnega in obrečnega prostora. V izvajanju so tudi projekti dograditve in nadvišanja visokovodnih nasipov, s čimer se zagotavlja poplavna varnost naselij.

Vir: MOPE