V Bruslju je 17. februarja zasedal Odbor EU, pristojen za podeljevanje nepovratnih sredstev iz naslova CEF in potrdil evropski seznam 18 prejemnikov nepovratnih sredstev EU iz naslova razpisa CEF iz novembra 2016. Med odobrenimi projekti se sedem projektov nanaša na področje električne energije (namenjeno jim bo 176 milijonov EUR), deset jih je s področja plinskega gospodarstva (228 milijonov EUR) in eden s področja pametnih omrežij (40 milijonov EUR). Projekti bodo prispevali k izpolnitvi ciljev povezanih z vzpostavitvijo Energetske unije, pri čemer so v ospredju prehod v nizkoogljično družbo, zanesljivost oskrbe in zagotavljanje konkurenčnosti industrije.

Ministrstvo za infrastrukturo že dlje časa vlaga napore v razvoj pametnih omrežij v povezavi s pametnimi skupnostmi, ki bodo odigrale ključno vlogo pri doseganju ciljev v razmerah rastočega deleža razpršenih in manj predvidljivih obnovljivih virov energije ter na področju energetske učinkovitosti.

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v letu 2015 prepoznali koristnost projekta SINCRO.GRID na področju razvoja pametnih omrežij in zato podprli predlog ELES-a za njegovo uvrstitev na seznam projektov skupnega interesa EU (»PCI – Projects of Common Interest«). Prav tako smo ga redno spremljali v okviru medresorske delovne skupine, ki jo  ministrstvo vodi z namenom spremljanja slovenskih projektov skupnega interesa in odpravo težav pri njihovem uresničevanju. Uspešen rezultat na razpisu je tako med drugim tudi rezultat dela Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo, kakor tudi Ministrstva za okolje in prostor.

Med pametnimi omrežji je bil kot edini izbran projekt SINCRO.GRID, ki ga koordinira družba ELES d.o.o., v njem pa sodeluje tudi hrvaški operater prenosnega omrežja HOPS ter slovenski operater distribucijskega omrežja SODO in hrvaški operater distribucijskega omrežja HEP-ODS. Vrednost projekta znaša 79,4 milijonov EUR, od tega bo Evropska komisija prispevala 40,5 milijonov EUR. Z dokončanjem tega projekta bo omogočena boljša izraba obstoječega prenosnega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem oziroma kasnejša potreba po vlaganju v omrežje vključitev dodatnih obnovljivih virov v omrežje ter povečanje zanesljivosti oskrbe.

Projekt je bil s strani Evropske komisije izredno pohvaljen in je na razpisu tudi pridobil najvišje število točk. Prijava je bila v celoti predstavljena kot zelo kakovostna, projekt pa predstavlja zgled dobrega čezmejnega sodelovanja in primer dobre prakse na področju razvoja pametnih omrežij.