Namen prilagoditve pravilnika je zagotoviti pravičnejšo delitev stroškov in tudi v prihodnje omogočati lastnikom, da z varčevanjem in ukrepi zmanjšajo stroške ogrevanja.

Za večino lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb. Prilagojen pravilnik bo omogočil bolj ustrezno delitev stroškov v primerih zlorab, pretiranega, škodljivega varčevanja in v primerih nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki, ki so se tudi doslej pojavljali le v manjšem številu.

Prvotni pravilnik iz leta 2010 je mnoge spodbudil k varčevanju z energijo. Uvedba delilnikov je omogočila plačevanje stroškov za toploto po dejanski porabi, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane korenite spremembe pri ravnanju, saj so prihranki pri energiji za ogrevanje v posameznih primerih znašali tudi do 30% in več. V državah EU je zabeležena povprečno 20 % nižja poraba z uvedbo merjenja toplote v večstanovanjskih stavbah.

Vendar so nekateri lastniki z varčevanjem pretiravali in posledično živeli v neustreznih bivalnih pogojih ter povzročali škodo na skupnih delih stavbe. Pravilnik, ki je začel veljati 4. 11. 2015, je na podlagi 18. in 19. člena skušal odpraviti omenjene negativne učinke. V praksi pa se je pokazalo, da omenjena člena ne vplivata stimulativno na varčevanje z energijo. V primeru prekomerne porabe samo enega lastnika se je namreč vsem stanovalcem toplota za ogrevanje obračunala po površini ne glede na to, da so varčevali.

Nov prilagojen pravilnik onemogoča omenjene zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lahko lastnike odvračale od varčevanja z energijo in od investiranja v ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo. Odpravlja negotovosti pri lastnikih stanovanj, da bodo kljub varčevanju toploto plačali po površini namesto po meritvah delilnikov.

Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne, z delilniki izkazane porabe na m², se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje se  ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo. V nekaterih evropskih državah so to težavo rešili tako, da lastniki ne morejo do konca zapreti radiatorjev, ali pa podobno, kot ga rešuje prilagojen pravilnik.

Določen je tudi največji porabniški delež, ki znaša 300 % povprečja na m². Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov.  Stanovanja, ki se pretirano ogrevajo ob tem ogrevajo tudi sosedna stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja.

Podrobneje so opredeljeni korekturni faktorji, ki bodo zaradi prilagojenega načina določitve dodatno spodbujali izvedbo ukrepov učinkovitega ravnanja z energijo. Investicije v boljše stavbno pohištvo ali prezračevanje ne bodo zviševale korekturnih faktorjev posameznih stanovanj, torej se bodo te investicije vsekakor splačale, ker bodo znižale stroške ogrevanja.

Z namenom ustreznega informiranja lastnikov glede prilagojenega pravilnika je ministrstvo pripravilo seznam najpogostejših <link file:4094 _blank download>vprašanj in odgovorov.

Podrobnejše informacije