V okviru ciljev za izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem povezane Direktive Evropskega parlamenta in Sveta iz oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, ima javni sektor posebno vlogo, in sicer mora predstavljati zgled na področju učinkovite rabe energije. Direktiva še zlasti določa, da morajo biti stavbe javnih organov za zgled drugim, zato tudi nalaga obveznost, da je treba vsako leto energetsko sanirati 3 % površine stavb v lasti in rabi vlade ter da se vzpostavi sistem upravljanja z energijo. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar približno 10 % celotnega stavbnega fonda. Ob gospodarni rabi energije in ustrezni organiziranosti bi bilo mogoče zmanjšati rabo energije za 10 % tudi brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte. V kolikor temu dodamo še ustrezne tehnično-investicijske ukrepe, bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 50 %.

Energetski zakon določa, da morajo osebe javnega sektorja vzpostaviti sistem upravljanja z energijo ter v okviru tega opredeliti cilje in ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Ta uredba pomeni izvedbo te določbe, vsebinsko pa upravljavski izziv za javno upravo.

Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je RS ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna površina obsega več kot 250 m2 (uporabna površina, uporabljena v bazi GURS). Cilj uredbe je vzpostaviti in izvajati sistem upravljanja z energijo v teh stavbah ter tako dajati zgled zasebnemu sektorju na področju učinkovite rabe energije.

Sistem upravljanja z energijo zajema izvajanje energetskega knjigovodstva, določitev in izvajanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije in poročanje odgovorni osebi o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov.

Učinki uredbe bodo predvsem nižji stroški za energijo. Stroški izvajanja organizacijskih ukrepov so majhni in pomenijo predvsem organizacijo, informiranje in ozaveščanje, stroški vzdrževanja  pa so smiselni in nujni že z vidika dobrega gospodarjenja z nepremičnino. Investicije v energetsko prenovo stavb se bodo izvajale predvsem v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014‒2020.

Vir: MzI